Aktualno
Zlata doba za državne zakladnike
Ne le Slovenija, tudi druge države v krizi kopičijo dolgove, kar jim dolgoročno zmanjšuje kreditno sposobmost.
Obrestne mere največjih centralnih bank so že dobrih pet let na zgodovinsko najnižjih ravneh, zato so se znižale tudi dolgoročne obrestne mere. V ZDA, Veliki Britaniji in na Japonskem je k znižanju pripomogla tudi centralna banka s kupovanjem državnih obveznic.
Že nekaj časa je na dolžniškem trgu prisoten strah, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Države od začetka finančne krize akumulirajo ogromno količino dolga, ki v razvitem svetu že pomeni več, kot v letu ustvari ekonomija. To pomeni dejansko poslabšanje kreditne sposobnosti držav, ki kljub visokemu ratingu najuglednejših bonitetnih agencij kaže na povečano možnost bankrota.
Na drugi strani pa je vse več indikatorjev, da se države razvitega sveta prebujajo iz gospodarske stagnacije. Vodilno vlogo pri gospodarskem okrevanju imajo ZDA. Tako ne preseneča izjava guvernerke Feda Janet Yellen, da bodo začeli dvigovati obrestne mere nekoliko pred pričakovanjem trga, in sicer že v letu dni. Višje obrestne mere v prihodnosti pa pomenijo možnost kapitalske izgube.
Kljub temu smo v letos doživeli recipročno zgodbo. Državni zakladniki so si oddahnili, saj se je povpraševanje po državnih papirjih povečalo in obveznice so lepo rasle. Vzrok tiči verjetno v tem, da za mnogim investitorjem pomembnejša varnost v času negotovosti. Letos je v ospredju povečanje geopolitičnih napetosti, med katerimi kraljuje ukrajinsko-ruski spor. Ohromitev mednarodne trgovine, bi vodila v deflacijo in recesijo.
Tudi slovenska zakladnica namerava izdati novi obveznici na mednarodnih trgih. Po dolgih dveh letih zgolj opazovanja »zlatega časa« in dragega zadolževanja se bomo končno zadolžili po nizki obrestni meri. Za vse tiste pregrešno drago izdane obveznice pa bi si samo želeli, da bi slovenske banke dokapitalizirali že leta 2010 in izvedli kakšno ključno reformo.
Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj, KD Skladi, d.o.o.
