Že kar nekaj časa se smodi

Na obvezniških trgih smo že dolgo v pričakovanju višjih donosov. Če je začetek leta še nekako kazal, da bi se tudi v Evropi lahko začela počasna normalizacija obrestnih mer, je oblikovanje evroskeptične vlade v Italiji na trg prinesel kopico negotovosti. Sledilo je zvišanje kreditnih pribitkov v Italiji in še nižje obrestne mere v Nemčiji (0,3 odstotka za deset let). No, nekaj višja kompenzacija je res v Italiji (2,8 odstotka za deset let), a glede na politično zmešnjavo je prej verjetno, da se bo zvišala, kot da bo nižja.

 

Kljub temu, da se evropska inflacija približuje cilju 2 odstotkov Evropske centralne banke, je guverner Mario Draghi na zadnjem zasedanju ECB presenetil tudi največje optimiste sproščene monetarne politike. Do konca leta je podaljšal odkupovanje obveznic in fiksiral dan prvega dviga obrestnih mer v sredino leta 2019. S tem je državnim zakladnicam, politikom in proračunom še za eno leto olajšal delo.

V senci osrednjega stebra oblikovanja monetarne politike ECB pa se v relativno mladi veji bančnega nadzora v zadnjem času prižiga vse več alarmov. Če zanemarimo že dolgo znane težave portugalskih, španskih in italijanskih bank, ki jih le-te postopoma rešujejo, je vse bolj pod pritiskom ena glavnih globalnih bank: nemški ponos, Deutsche Bank. Že dolgo se v finančnih krogih šušlja, da je banka živi mrtvec, a je prevelika, da bi padla. Glede na njihovo operativno delovanje si lahko mislim, da je kar nekaj mesa na tej kosti.

Izjemno se mi je zdel zanimiv dogodek, kjer sta se Mario Draghi in nemška kanclerka Angela Merkel že pred časom sestala, pri čemer teme pogovorov nista javno razkrila. Je pa že v tednu po sestanku na trgu zaokrožila ideja o združitvi banke s konkurenčno Commerzbank. A so špekulacije potihnile. So se pa oglasili pri Ameriški centralni banki, ki je pri svojih obremenitvenih testih blokirala prenos denarja iz ameriške podružnice nazaj v Frankfurt.

Da gre vse bolj zares kaže gibanje delnice, ki vse pogosteje testira nova dna in podrejene CoCo obveznice banke, katere zahtevana donosnost do prvega klica je v zadnjih dneh presegla 10. Donos, ki bi marsikaterega depozitarja premamil v nakup. A žal ni vse zlato, kar se sveti. Še pomnite klavrni zaključek slovenskih podrejenih obveznic. Bega pa me vprašanje ali bodo Nemci spet malo prikrojili pravila igre?

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.