Vročina na trgu pada

Vročinski val iz Grčije, ki je povzročil številne nevšečnosti pretežnemu delu investicijske javnosti, se počasi umirja. Nova grška politika je od nastopa nove vlade v začetku leta polnila naslovnice medijev. Vse to pa je vodilo v volatilen in v prvem delu julija že nervozen trg. Ponesrečena taktika grških pogajanj je negativno vplivala na dogajanje na finančnih trgih. Slednje kljub vsemu ni imelo takega negativnega učinka kot preventivni ukrep zapiranja bank. Pojavljajo se ocene, da strošek te kapitalske omejitve grški ekonomiji znaša četrtino BDP oziroma slabih deset let zmerne gospodarske rasti.

Kakor koli, tudi radikalnega levega političnega voditelja Ciprasa je po dobljenem referendumu srečala pamet. Odločil se je namreč za menjavo glavnega stratega pogajanj z upnicami Varufakisa in privolil v trnovo pot do tretjega paketa pomoči institucij. Prvi korak v obliki sprejetja davčne in pokojninske reforme ter ohranitev suverenosti statističnega urada so že potrdili v parlamentu s pomočjo glasov opozicije. Sprejete reforme pa so omogočile sprostitve prve tranše premostitvenega posojila, ki Grčiji omogoča poplačilo zapadlih obveznosti Evropski centralni banki ter Mednarodnemu denarnem skladu. Izpeljava vseh korakov pa zna grško javnost še dodatno vznemirjati in pričakovati je nove predčasne volitve.

A kljub vsemu je grška normalizacija na trg vplivala blagodejno, kar se vidi predvsem na tri načine: delniški trgi so zrasli, določene bolj tvegane države so spet pridobile dostop do trga in na koncu ECB spet kupuje državne obveznice, kar jih draži. To zadnje pa pomeni nižji strošek obresti za državne zakladnice. Zdi se, da je zdaj optimalni čas za nastop letnega dopusta in uživanja vročega poletja.

A kaj, ko je odstranitev enega izmed robnih negativnih scenarijev spet osvetlila dejstvo, da makroekonomski podatki v ZDA ostajajo robustni in da se v Evropi skokovito izboljšujejo. Zdi se, da je bančni kanal začel ponovno delovati. Rast denarnega agregata M3 se počasi premika proti dolgoletnemu povprečju v Evropi. V Ameriki pa se brezposelnost še dodatno znižuje. Tako se dejansko približujemo točki, kjer se bo prva velika centralna banka odločila za dvig svojih ključnih obrestnih mer. Vse verjetneje pa je, da bo do dviga prišlo v času koledarsko hladnejših mesecev, kar bo verjetno pospešilo pulz marsikateremu investitorju.

Primož Cencelj, samostojni upravitelj