Vroč zrak

Že v preteklosti sem veliko pisal o prispodobi, da je globalna ekonomija pacient, ki okreva po travmatični izkušnji finančne krize. Zdi pa se, da smo letos vstopili v ključno fazo okrevanja, in sicer smo pacienta odpustili iz bolnišnice. Centralne banke namreč dajejo vse več signalov o zniževanju »antibiotikov/steroidov« v obliki odkupovanja obveznic na trgu. Še več, ameriška centralna banka je že na dobri poti dvigovanja obrestnih mer, na drugi strani pa se ji na popotovanju počasi približuje tudi Evropska centralna banka (ECB).

 

Glavni razlog za spremembo politik tiči v izboljšanju razmer v realnem gospodarstvu. Spodbudna gospodarska rast, odlične ankete gospodarskega zaupanja (PMI) dajejo nekakšno zagotovilo, da se bo že zdaj relativno nizka brezposelnost še naprej zniževala. Manjkajoča kazalnika v trenutni sliki sta inflacija in rast plač, ki še zaostajata za pričakovanji in željami centralnih bankirjev. A če se po revalvaciji plač sindikata IG Metall s kovinsko panogo v Nemčiji dan pozna, bi morali v prihodnosti videti tudi cenovne pritiske.

Toda dobra novica za gospodarstvo ni nujno pozitivna za finančne trge. Včasih se celo zdi, da živita omenjena trga v vzporednih svetovih. Najboljši primer so ravno odkupi obveznic na trgu centralnih bank. Slabše ko so bile razmere v realni ekonomiji, večji je bil paket stimulaciji. Povedano z drugimi besedami, centralna banka je dala na trg večjo likvidnost. To pa je omogočalo rasti tečajev na borzah. Želja je bila, da bi se optimizem s finančnih trgov preliv v realni sektor in s tem okrepil trošenje potrošnikov ter zagnal investicijski cikel.

Dilema okrevanja zunaj bolnišnice pa ostaja. Ali bo realna ekonomija podpirala zgodovinsko draga vrednotenja na kapitalskih trgih? Kakšen vpliv bodo imele višje obrestne mere na bazično vrednotenje delnic? Še več, v Ameriki je prišlo do zamenjave na vrhu Feda in ni še jasno, ali bo novi guverner Jerome Powell nadaljeval politiko predhodnikov. Vsa ta vprašanja odpirajo vrata večjemu gibanju tečajev.

Tako ne preseneča, da sta pod pritiskom večje volatilnosti kapitulirala dva pasivna sklada ETN, ki sta stavila na njen nižji nivo. Menim, da se s tem finančni trg normalizira, korekcije pa bodo spet postale del normalnosti. S tem pa se bo sedaj razbita enačba tveganja in donosa spet vzpostavile. To pa bo aktivnemu vlagatelju spet odprlo vrata novih priložnosti.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.