V prihodnjem letu lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gospodarskega okolja in nadaljnjo krepitev globalne gospodarske rasti

(Ljubljana, 21. december 2017) Na področju poslovanja vzajemnih skladov lahko leto 2017 označimo kot uspešno. K temu so prispevali še vedno stimulativni ukrepi centralnih bank in močan trend okrevanja v realni ekonomiji, kar se kaže v zelo dobrih makroekonomskih rezultatih in v rasti tečajev. Tudi za prihodnje leto pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda v gospodarskem okolju in nadaljnjo krepitev globalne gospodarske rasti. S tega vidika in glede na to, da imajo slovenski vlagatelji pretežni del svojih privarčevanih sredstev v bančnih depozitih, nudi varčevanje v vzajemnih skladih še veliko možnosti.

 

Na kapitalskih trgih smo v leto 2017 vstopili zelo previdno, saj smo se leto dni nazaj soočali z občutki negotovosti, ki jih je v zadnjih letih ustvarjala politična in geopolitična negotovost na finančnih trgih. Leto 2017 zaznamujejo še vedno stimulativni ukrepi centralnih bank in močan trend okrevanja v realni ekonomiji, kar se posledično kaže v zelo dobrih makroekonomskih rezultatih, ki kažejo na globalno gospodarsko rast in se odraža v rasti tečajev. V zadnjih tridesetih letih se še ni zgodilo, da bi bili za ameriški delniški indeks S&P 500 vsi meseci v koledarskem letu pozitivni. Leto 2017 je z vidika dogajanj na kapitalskih trgih leto brez »prave« korekcije.

Globalna gospodarska rast se bo krepila

Za prihodnje leto pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gospodarskega okolja in še nadaljnjo krepitev globalne gospodarske rasti. V Evropi je rast v zadnjem obdobju predvsem posledica okrevanja rasti zasebne potrošnje. Gospodarski cikel pa zaostaja za ameriškim, zato pričakujemo nadaljevanje vodenja ohlapne monetarne politike do drugega polletja, zmanjšanje brezposelnosti in porasta kupne moči.

Priporočila

Po oceni upraviteljske ekipe KD Skladov so vrednotenja na razvitih trgih nad dolgoletnimi povprečji. V družbi KD Skladi pričakujemo, da bodo donosnosti delniških naložb sledile rasti dobičkonosnosti podjetij. Za razvite trge imamo nevtralno priporočilo znotraj naložbenega razreda pa pozitiven pogled na Evropo, kjer vidimo močno gospodarsko okolje ter še vedno zelo stimulativno denarno politiko. Na trgih v razvoju pričakujemo nadaljnjo krepitev gospodarske rasti, vrednotenja na delniških trgih pa so še vedno atraktivna, zato imamo za te trge pozitivno priporočilo. Kljub globalnemu okrevanju pa nekatere države trgov v razvoju ostajajo nekoliko bolj ranljive v primerjavi z ostalimi, zato bo v letu 2018 potreben selektiven pristop k izboru naložb. Med regijskimi trgi v letu 2018 največ potenciala vidimo na domačem slovenskem trgu zaradi atraktivnih vrednotenj in pozitivnih trendov rasti dobičkonosnosti. Na obvezniških trgih v letu 2018 pričakujemo zahtevno leto, saj bo ameriška centralna banka nadaljevala z dvigovanjem obrestnih mer. Na drugi strani bo evropska centralna banka zaradi materialnega izboljšanja makroekonomskih kazalcev pod pritiskom začetka odstranjevanja super stimulativne monetarne politike. Zaradi tega v drugi polovici leta pričakujemo postopno višanje dolgoročnih obrestnih mer tudi v Evropi. Po obsegu sicer manjši program odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev s strani ECB pa bo preprečeval, da bi se pribitki, na bolj tvegane države in prvovrstne podjetniške obveznice, še bolj povečevali. Ostajamo rezervirani do špekulativnih podjetniških obveznic.

Slovenci imamo kar 50 % svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah

Na področju poslovanja vzajemnih skladov lahko leto 2017 označimo kot uspešno leto. Glavni razlog za to je pozitiven trend na finančnih trgih. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo konec meseca novembra na slovenskem trgu vlagateljem na voljo 212 vzajemnih skladov, od tega jih 108 upravljajo slovenske družbe za upravljanje. Obseg čiste vrednosti sredstev 439.109 vlagateljev v vzajemne sklade domačih družb za upravljanje je konec novembra 2017 znašal 2,690 mrd EUR, kar predstavlja 8,8 % porast glede na konec leta 2016. Slovenska industrija vzajemnih skladov ima še veliko možnosti za rast. Ne glede na nizke obrestne mere imamo Slovenci kar 50 % svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah. Povprečno ima prebivalec Evropske monetarne unije v gotovini in bančnih vlogah 34 odstotkov svojih finančnih sredstev. Slovenska gospodinjstva so imela konec septembra 2017 na depozitnih računih 17,34 milijarde evrov, kar je eno milijardo več kot septembra 2016. Kljub pozitivni klimi žal Slovenci še nismo prepoznali pravih priložnosti varčevanja v vzajemnih skladih.

 

___________________________________________________________________

Za dodatna vprašanja in pojasnitve smo vam na voljo na naslovu pr@kd-skladi.si ali na številki 040 424 155 (Mateja Stopar).