Aktualno
Tudi na Ljubljansko borzo prihaja pomlad
Glavna novica minulega tedna ne prihaja iz Ljubljanske borze, temveč iz Statističnega urada RS. Vendar bo podatek, da se je slovenski BDP v zadnjem četrtletju na medletni ravni povečal za 2,1 odstotka, močno razveselil borzne posrednike in njihove stranke, predvsem tuje institucionalne vlagatelje. Zakaj tuje?
Predvsem zato, ker domači vlagatelji že nekaj časa v pričakovanju privatizacije kupujejo delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Tako je SBI TOP od svojega zadnjega dna v oktobru 2013 do včeraj zrastel za skoraj 21 odstotkov, samo letos pa za dobrih deset odstotkov. To nas letos uvršča v sam vrh najuspešnejših evropskih držav, za Ciprom, Bolgarijo, Irsko, Dansko in seveda Grčijo. Da je naša država trenutno v »sweet spotu«, kar se tiče borznih vlaganj, je zaslužna kombinacija več dejavnikov. Med zunanjimi dejavniki ne gre spregledati navdušenja mednarodnih vlagateljev, ki zadnje mesece usmerjajo proste denarne tokove na tako imenovane mejne oziroma frontier trge (FM), kamor zaradi majhne tržne kapitalizacije spada tudi Slovenija. Globalni vlagatelji so zaradi pretresov na razvijajočih se oziroma emerging trgih (EM) v zadnjih mesecih del denarja preusmerili v »mlajšega brata«, ki po klasifikaciji MSCI zajema predvsem države Bližnjega vzhoda in Afrike. Te države imajo podobno kot razvijajoči se (EM) trgi dolgoročen potencial rasti, a v nasprotju z nekaterimi ranljivimi trgi v razvoju (EM) prinašajo veliko manj valutnega tveganja v povezavi z zunanjetrgovinskim primanjkljajem v plačilni bilanci. Veliko držav v klasifikaciji frontier (FM) ima zaradi specifične strukture domačega gospodarstva (veliki izvozniki nafte) domače valute trdno povezane z vrednostjo ameriškega dolarja.
Lokalni dejavniki zajemajo predvsem množično privatizacijo oziroma nadaljevanje prodajnih procesov Mercatorja, Telekoma, Aerodroma, Cinkarne, Žita, Heliosa in Letrike ter s tem povezanih špekulacij malih vlagateljev, ki po dolgih letih spet trkajo na vrata borznih posrednikov. K temu je treba dodati še razmeroma solidne rezultate kotirajočih podjetij in dividende, ki bodo tako kot vsako leto izplačane poleti, dividendam pa bodo najbrž sledili že prvi odkupi delnic malim vlagateljem, ki bodo v jeseni sprejemali prevzemne ponudbe. Tako lahko jeseni pričakujemo močno izboljšanje likvidnosti na Ljubljanski borzi, ki bo tradicionalno dvignila splošno raven delniških tečajev.
Grega Meden, upravitelj, KD Skladi
