Trnuljčica na borznem trgu

Verjetno bi se z vprašanjem, ali tudi na finančnih trgih obstajajo dobre in slabe vile, hitro spustil v okolje misticizma in okultizma. A z nekaj ščepci domišljije bi lahko zadnje desetletje označil kot obdobje, kjer so centralne banke borze ovile v trnjevo obleko, ki je preprečila vsem neželenim obiskovalcem aktivno delovanje. Vse na borznem parketu pa zavilo v globoko spanje.

Če se je že pojavil kakšen princ teme z željo, da se finančna zgodba iztiri, je na lastni koži hitro občutil bolečino trnja. Spomnimo se samo »napada« na robne evropske države, kjer je marsikdo videl razpad evra že leta 2012, in kasneje grške tragedije, kjer je samovolja novoizvoljene politične elite državi podaljšala ekonomsko agonijo za vsaj pet let. K zlomu borznih tečajev ni bistveno pripomogla niti kapitulacija trga nafte v letu 2016.

Skratka, vsaki manjši korekciji je sledila še večja rast tečajev. Naložbena strategija kupi in drži pa je bila optimalna. Centralna banka je z odkupi obveznic porušila ravnotežje med donosom in tveganjem. Dejstvo je, da entiteta, ki dodaja svež denar v obtok, povzroči napihovanje tečajev.

V prvi fazi je bil ukrep sila pomemben, saj je po finančni krizi trg rabil stabilizacijo tečajev, ki so bili zaradi velikega skoka vrednosti hipotekarnih obveznic ter propada banke Lehman Brothers izjemno podcenjeni glede na pošteno vrednost. Druga faza je bila v znamenju poštenega vrednotenja, ki je dvigala samozavest realni ekonomiji. Tretja faza (zadnjih nekaj let) pa je povzročila napihovanje. Tveganje so centralne banke skrile, zato so imele pozitivne zgodbe večjo težo, če se spomnimo samo znižanja davkov v ZDA.

A konec neto odkupovanja obveznic pomeni tudi, da se bo trnjeva zaščita gradu umaknila in princ bo lahko osvojil princeso. Preostali akterji na finančnem trgu se bodo zbudili in bodo morali spet začeti izračunavati ravnotežje med donosom in tveganjem. Korekcija prej omenjene tretje faze pa bo ponudila nove nakupne priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Delo, 25. november 2018.

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.