Prispevki

Kaj prinaša BLOCKCHAIN?

Torej ves svet govori o »blockchainu«, tehnologiji veriženja podatkovnih blokov, in v času, ko ga mnogi zmotno kar enačijo z bitcoinom in drugimi kriptovalutami, hkrati pa žal pogosto nekritično v isti koš dajejo tudi naložbe, špekulacije in skrajno tvegane finančne operacije, smo se odločili, da ga bomo predstavili tudi v naši reviji Optimum. Ne zato, ker bi ga želeli promovirati ali pa kritizirati, ampak zato, da ga bomo vsi skupaj lažje razumeli, spoznali tehnološke prednosti in priložnosti za slovenska podjetja, hkrati pa tudi pravočasno opozorili na omejitve in pasti.

Blockchain je nov način, kako strukturirati predvsem transakcijske podatke. Opravimo takoj z najpogostejšo dilemo oziroma zmoto. Kaj je blockchain in kaj bitcoin? Tega nikakor ne smemo enačiti. Pojasnimo: blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano. Zato to novonastajajočo ekonomijo pogosto označujemo kot distribuirano ekonomijo.

Blockchain je revolucionaren koncept in pojasnjevanju tega bo namenjena večina besedila. Revolucionarnost izhaja iz koristi. Ta tehnologija omogoča, da se digitalna informacija distribuira in ne več kopira, kar je podlaga za novo različico interneta – Web 3.0. In če govorimo o novi različici interneta, je verjetno jasno, o kakšnih razsežnostih vpliva govorimo – o velikanskih, tako da pred njimi ni varna prav nobena od starih industrij. Zaradi osnovnega koncepta – izmenjave vrednosti in revolucionarnosti v sami zasnovi, v končni fazi je namreč blockchain nadomestilo za obstoječe drage podatkovne baze, je že danes največ aplikacij seveda na področju finančnih storitev – fintecha.

»Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi nivoji, ki se da uporabljati za najrazličnejše oblike registrov, zapisov in izmenjave, vključno z vsemi področji financ, ekonomije in denarja, fizične lastnine in nematerialnih sredstev, glasovanj, idej, zdravstvenih podatkov in drugih informacij,« opisuje tehnologijo Melanie Swan, ena njenih najbolj znanih poznavalk.

Toliko se govori o blockchainu, pa že obstaja kakšen konkreten primer uporabe? Zelo verjetno marsikdo od nas že uporablja storitve, ki temeljijo na tej novi tehnologiji, pa se tega ne zavedamo, saj se blockchain praviloma dogaja nekje v ozadju. Tako kot danes ne vemo, ali naša banka uporablja Microsoftove ali IBM-ove baze podatkov, tudi ne vemo, ali je v ozadju že blockchain. Gre za veliko bolj učinkovito tehnologijo, ki nadomešča zdajšnje, velikokrat se tudi zgodi, da izjemno poenostavlja stare procese in marsikateri stari element postane odveč. Tehnologija je namreč veliko hitrejša, natančnejša in predvsem cenejša. Za navadne smrtnike pomeni, da se bodo praktično pri vseh storitvah pojavili cenejši in boljši ponudniki, ki bodo izzivali stare. Stari se bodo temu morali prilagoditi. V končni fazi bomo zaradi te tehnologije največ pridobili potrošniki.

Blockchain v svojem izhodišču omogoča prenos vrednosti, vsaka tovrstna baza ima svoj žeton (token), s katerim se lahko tudi trguje, torej mu trg določa vrednost. Za katerikoli trg je značilno, da vrednosti rastejo in padajo. Zaradi zadnjega obdobja rasti se o kriptovalutah kot naložbeni priložnosti govori že na tržnici in bencinski črpalki, kar je običajno znamenje, da je treba vklopiti alarm. Na tem mestu želimo predvsem pojasniti, kaj žetoni so.

GENERACIJE ŽETONOV

Tako pridemo do koncepta kriptovalute. Najbolj znana kriptovaluta (žeton) in tudi prva generacija je bitcoin, ki ima eno samo funkcijo. Ta je omogočati prenos vrednosti. Da ne bo pomote – mogoče bo kdaj v prihodnosti drugače, a za zdaj še nima statusa klasične valute, kot jih poznamo v »tradicionalni ekonomiji«.

Naslednja generacija so žetoni, ki prav tako prenašajo vrednost, imajo pa dodano vrednost, na primer to, da zagotavljajo anonimnost, kar je pomembna lastnost za »temni« del interneta – taka primera sta dash in monero.

Ether je tipičen predstavnik tretje generacije žetonov, ki poleg prenosa vrednosti omogoča tudi izvajanje pametnih pogodb (smart-contract), poenostavljeno, denar s programsko kodo. Ether odpira popolnoma nove dimenzije razvoja distribuirane ekonomije. Osebno vidim predvsem dva ključna prispevka. Prvi, ki je verjetno glavna konkurenčna prednost platforme Ethereum, je ta, da omogoča globalno zbiranje sredstev za projekte (ta poznamo pod kratico ICO – initial coin offering), pri čemer vlagatelji v zameno za vložek dobijo žetone projekta, s katerimi se ponavadi dokaj hitro začne trgovati na borzah. Globalno zbiranje sredstev in praktično takojšnja likvidnost žetona, ki ga lahko poenostavljeno razumemo kot približek za delež v projektu, pomenita globalno revolucijo na področju podjetništva. K tej temi se bomo vrnili nekoliko kasneje. Drugi prispevek je možnost projektov, ki so bili doslej le težko izvedljivi – na primer napovedovalni trgi (prediction markets – primer augur), razne oblike stavnic in pa storitve, ki glede na značilnosti močno spominjajo na zavarovalniške produkte, na primer etherisc. Ethereum je na tem področju največji ekosistem, prihajajo pa seveda novi, na primer lisk in neo.

Četrta generacija so tako imenovani app-tokeni, ki jim pri nas poskušamo nadeti naziv vsebinski žetoni. Ti dejansko opravljajo neko funkcijo. Skoraj praviloma so to žetoni, ki so nastali z zbiranjem sredstev ICO, velikokrat pa gre za projekte, ki napadajo obstoječe infrastrukturne storitve na internetu, na primer prostor za shranjevanje podatkov – sia, storj, ki napadata na primer Dropbox, golem in Iex.ex, ki napadata oblačno računalništvo. Sem sodita tudi slovenska projekta Iconomi in Cofound.it.

Peta generacija žetonov se šele razvija, se pa utegne zgoditi, da bo to ena večjih prelomnic – gre za žetone, ki so samo digitalna tokenizirana oblika vrednosti iz realnega sveta, na primer tradicionalnih valut – USDT za USD, v zadnjem času pa se že pojavljajo prve tokenizirane delnice najuglednejših globalnih podjetij.

Šesta generacija so kombinirani žetoni, kjer gre za kombinacijo različnih že obstoječih žetonov. Najbolj viden predstavnik je Iconomijev BCX.

Tako kot za vsako industrijo se tudi tu ve, kdo je bil v posameznem segmentu prvi, kdo je bil drugi, kdo je pripeljal inovacije, kako daleč je razvoj projekta, kdo stoji za projektom in podobno. Vse to so elementi, ki so pomembni za boljše vsebinsko razumevanje blockchaina.

NEDOREČENO REGULATORNO OKOLJE

Ob omembi blockchaina ali distribuirane ekonomije je prva asociacija prav bitcoin oziroma kriptovaluta, s tem pa je povezanih tudi vrsta negativnih asociacij, ki jih velja omeniti, od pranja denarja do špekulacij.

Blockchain je še v zelo zgodnji fazi razvoja. Če bi ga primerjali z internetom, smo zdaj nekje v fazi, ko še nismo poznali spleta. Tehnologija obljublja in teoretično omogoča več, vrhunski razvijalci z vsega sveta pa poskušajo iz nje potegniti kar največ. Tako imamo na eni strani »hype«, koncept, ki danes deluje predvsem na močnih vizijah in obljubah, na drugi strani pa realnost. Razhajanje je zelo zelo veliko. A posebna lastnost te nove ekonomije je, da se razvija z neverjetno hitrostjo. En mesec v tej ekonomiji pomeni približno eno leto v stari ekonomiji. Zato marsikaj, kar je veljalo še pred nekaj meseci, danes ne velja več.

Začetna faza razvoja, kompleksnost, hitre spremembe, koncepti, ki doslej niso bili možni, neoprijemljivost … Ni čudno, da distribuirana ekonomija regulatorjem po svetu povzroča precejšnje težave z njenim umeščanjem v obstoječi pravni kontekst. Če temu kontekstu dodamo še najnaprednejše disruptivne storitve, kot sta Uber ali Airbnb, je upravičeno domnevati, da se zadržanosti verjetno upravičeno pridružuje tudi strah. A to izhaja iz površnega razumevanja.

Distribuirana ekonomija prinaša tudi veliko priložnosti, ki niso niti dobro znane niti poudarjene. Če povzamemo, zajemajo področja od bank, zavarovalnic, novih modelov ustvarjanja in deljenja vsebin do globalno povezanih superračunalnikov. Število storitev, uporabnikov in podjetij strmo raste iz dneva v dan. Distribuirana ekonomija vztrajno gradi alternativo centraliziranim sistemom. Prvi premiki se kažejo na področju bančnih in finančnih storitev (fintech), postopoma pa blockchain tehnologija prodira v prav vse pore gospodarstva.

SLOVENIJA: PRILOŽNOST ZA VZPON NA VRH

Doslej so imela zaradi dostopa do tehnologije, kapitala in podjetniškega znanja ameriška podjetja veliko prednost. Distribuirana ekonomija pa je v temelju veliko bolj demokratična in omogoča enakovredno vključevanje tudi preostanku sveta. Blockchain pomeni svet, kjer imajo vsi ljudje in vse ideje enake možnosti ne glede na spol, starost, barvo kože in ne glede na to, od kod prihajajo.

V ozadju je koncept ICO, ki ga omogoča Ethereum. V Sloveniji obstaja ogromno poslovnih idej, tudi dobre rešitve, ki pa le redko uspejo. Blockchain omogoča dvoje – dostop do finančnih sredstev, predvsem pa je pomemno to, da je storitev takoj globalna.

Slovenija v distribuirano ekonomijo vstopa z velikimi koraki – naši projekti so priložnost zagrabili zgodaj. Na tem področju smo v Evropi gotovo v špici. Z že uveljavljenimi podjetji, kot je ICONOMI, Slovenci postavljamo nove standarde za varno izvedbo transakcij in naložbe v digitalne projekte. Cofound.it, ki gradi alternativo obstoječemu startupovskemu ekosistemu, pa ponuja razvojno okolje, ki to omogoča. Taka podjetja imajo globalno vizijo, vodilni položaj v svojih vertikalah, napadajo milijardne trge in imajo možnost, da postanejo naslednji slovenski samorog.

Težava nove ekonomije je nedorečenost. Zato podjetja, grajena za distribuirani svet, iščejo države, ki imajo največ razumevanja za prihodnost in se najbolj trudijo z ureditvijo zakonskih okvirov. Trenutno pri tem vodijo Švica, Estonija in Malta. Država, ki bo pri tem najuspešnejša, ima realne možnosti, da postane to, kar je danes Delaware za startupe. Govorimo o stotinah podjetij danes, tisočih jutri in morebiti milijonih v prihodnosti.
Distribuirana ekonomija prinaša tudi dokončen odgovor na vprašanje bega možganov. Če lahko naslednji Google postaviš od koderkoli, preprosto pridobiš podpornike in vlagatelje z vsega sveta ter je tvoja tehnologija distribuirana in uporabna povsod po svetu in lahko sodeluješ z največjimi strokovnjaki — zakaj bi odšel v tujino?

Tudi naša država je pri blockchainu proaktivna – v hitro rastoči ekonomiji vidi priložnost, poskuša razumeti in podpira projekte, prav tako se trudijo regulatorji. Zdaj je potrebna samo še hitrost. Z nekaj modrimi in premišljenimi potezami lahko Slovenija postane ena najbolj zaželenih destinacij za blockchain zagonska podjetja.

 

Povzeto po članku Zenela Batagelja in članku Žige Cajzka (KD Skladi), oba objavljena v reviji Optimum (september 2017)