Smer tečajem bodo dala gospodarska pričakovanja

Minulega leta vlagatelji na Ljubljanski borzi ne bodo ocenjevali kot uspešnega. Borzni indeks SBI TOP je namreč leto končal na skoraj isti točki, kjer ga je začel. Še malenkost slabše, saj je bila donosnost celo za ščepec negativna. V borzni indeks seveda niso vštete dividende, zato so v povprečju vlagatelji le nekaj zaslužili. Povprečna dividendna donosnost delnic, ki sestavljajo indeks, je bila lani dobrih šest odstotkov. Največ so delničarjem lani izplačali v Telekomu, kjer je bila donosnost skoraj 14-odstotna, medtem ko delničarji koprske Intereurope dividend sploh niso dobili.

Tako lahko vseeno mirne duše zapišemo, da se je vlaganje v delnice leta 2018 izplačalo. Obrestne mere za depozite v bankah so namreč še vedno blizu ničle, tisti premožnejši pa morajo za večje vsote, ki ležijo na bančnem računu, celo plačati.

Pa vendar je do poletja bilo vse videti še precej boljše. SBI TOP je že do maja zrastel za skoraj 12 odstotkov in presegel mejo 900 točk. Hladen tuš pa so prinesle volitve. Zmagovita levo-sredinska koalicija tradicionalno ni naklonjena privatizaciji, dodaten šok pa so povzročile ideje o spremembi oziroma zvišanju davčnih stopenj na kapitalske dobičke. Mali vlagatelji so se jeseni tako postavili v prodajno vrsto in indeks je ubral pot navzdol.

Da pa le vse ni bilo tako črno, je novembra poskrbela prva prodaja delnic NLB. Čas prodaje je bil, kot smo že pisali, zelo slab. Turbulence na razvitih trgih zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva in zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke so po letih bikovskega trenda prinesle volatilnost na borze in začetek umikanja večjih igralcev iz delnic. Kljub temu je IPO NLB uspel, Slovenski državni holding pa je zaradi velikega povpraševanja prodal večji paket od pričakovanega. Višja cena od pričakovane se je presenetljivo oblikovala, ko je delnica začela kotirati na borzi v Londonu in Ljubljani.

In kaj pričakujemo v novem letu? Do marca bo najverjetneje znano, ali bo napenjanje mišic na relaciji ZDA–Kitajska vodilo v trgovinsko vojno. Kitajsko gospodarstvo se v nasprotju z ameriškim ohlaja. To že čutijo v njihovi največji evropski zunanjetrgovinski partnerici Nemčiji, kjer je BDP v tretjem četrtletju celo malenkostno upadel. Posledično se bo to v nekaj mesecih poznalo tudi pri nas. Napovedi do leta 2020 so za naše gospodarstvo sicer še vedno pozitivne, vendar se to v globalnem okolju lahko zelo hitro spremeni.

Dejstvo je, da so slovenske delnice zelo poceni po vseh finančnih pokazateljih, dividende pa bodo tudi letošnje poletje verjetno visoke. Obrestne mere za depozite na bankah bodo ostale na podobni ravni, kot so bile lani, tako da bodo škarje donosnosti dividend na eni strani in depozitov na drugi široko odprte.

Smer borznih tečajev bodo tako narekovala pričakovanja o gospodarski aktivnosti. Zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva mnogi pričakujejo novo recesijo v prihodnjih dveh letih. Za to trenutno ni nobenih trdnih dokazov. Seveda je glede tega utemeljen pregovor, ki pravi: Kogar je kača pičila, se boji že zvite vrvi.

 

Objavljeno v časniku Delo, 14. januar 2019.

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (odslej Generali Investments) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.