Slovenija izdala zakladne menice – luč na koncu tunela?

Po tem, ko je izdaja šest- in 12-mesečnih zakladnih menic v začetku aprila pritegnila le malo interesa vlagateljev (zgolj 81 milijonov evrov za obe izdaji), je Slovenija minulo sredo, uspešno izdala za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic po nominalni letni obrestni meri 4,15 odstotka.

Nova vlada je v prvih mesecih z nespretnim komuniciranjem s slovenskimi in tujimi mediji ter medlo predstavitvijo ukrepov povzročila negotovost na mednarodnih finančnih trgih, kar je ceno slovenskega dolga, merjenega v zahtevani letni donosnosti, pognalo v nebo. »Slovenija ni Ciper in lahko sama reši svoje težave«, je bilo skoncentrirano sporočilo vlade, ki so mu pritrdili tudi OECD, evropska komisija in določeni tuji analitiki. Z njim se načeloma lahko strinjamo, vendar pa lahko hitro postanemo naslednja država, ki bo prisiljena zaprositi za pomoč, če ukrepi ne bodo jasni in učinkoviti. Visok zahtevan donos na državne obveznice je sam po sebi dovolj, da državi prepreči dostop do finančnih trgov in povzroči, da se ne more refinancirati. Zato sta bila sporočilo premierke Alenke Bratušek, da bo načrt reševanja bančnega sistema pripravljen v enem mesecu, in zagotovilo, da bo vlada prodala dve podjetji v državni lasti, iz česar niso izključili bank, sprejeti pozitivno, kar se je kazalo tudi na trgu državnih obveznic.

Razmere v ekonomiji niso rožnate in to priznava tudi zadnje poročilo Mednarodnega denarnega sklada, ki nam napoveduje 6,9-odstoten javnofinančni primanjkljaj, že znana pa je napoved evropske komisije,  da se bo gospodarska aktivnost v Sloveniji letos skrčila za dva odstotka. Banke potrebujejo dokapitalizacijo, trem največjim slovenskim bankam je bonitetna agencija Moody’s predvsem na podlagi dodatnih potreb po kapitalu znižala bonitetne ocene v letošnjem letu, delež slabih kreditov pa se povečuje. Glede na Poročilo o stabilnosti slovenskega bančnega sistema z decembra 2012, ki ga objavlja Banka Slovenije, je kakovost kreditnega portfelja najmanj ugodna pri velikih bankah v domači lasti.

Interes vlagateljev je v zadnji izdaji presegel prvotno predvideno velikost 500 milijonov evrov, kar je vsekakor pozitivno znamenje, nekoliko manj pozitiven pa je podatek, da so velik del vpisa ponovno zagotovile slovenske banke. Slovenija se torej v veliki meri financira s sredstvi bank v državni lasti. Mednarodni denarni sklad v poročilu World Economic Outlook navaja, da se Slovenija uvršča med države, v katerih imajo banke v rokah pomemben delež državnega dolga (več kot deset odstotkov). Med izbranimi državami, ki jih navaja mednarodni denarni sklad, nas po deležu, ki ga v sredstvih bančnega sistema v državi predstavlja državni dolg, presegajo zgolj Japonska, Češka in Italija.

Samo dejstvo, da banke v svojih bilancah držijo državne vrednostne papirje, nikakor ni sporno, s programom LTRO jih je k temu spodbudila tudi Evropska centralna banka. Težave pa nastanejo, ko večji del vpisa izdaj novega dolga izvajajo banke v državi, te banke pa so v težavah. Je interes tujcev zadosten, da nadomesti potencialno manjše financiranje od slovenskih bank? Vse je odvisno od njihove ocene razmer v državi ter pripravljenosti in sposobnosti nove vlade, da uresniči potrebne ukrepe.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev