Skrita vrednost ali past

Delniški kapitalski trgi zadnje mesece niso naklonjeni vlagateljem. Večina pomembnejših trgov je v korekciji že od vrha v januarja. Septembra pa se jim je pridružila še Amerika. Tehnološke delnice, ki so do takrat držale ameriški delniški trg močno nad vodo, so začele popuščati in do danes je tehnološki indeks upadel za dobrih 10 odstotkov.

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Na izboru revije Moje finance za leto 2017 je bil sklad Generali Galileo (prej KD Galileo) izbran za najboljši slovenski mešani - globalni fleksibilni sklad v tri- in petletnem obdobju, prav tako tudi sklad Generali Rastko, delniški - evropski (prej KD Rastko). Aleš Lokar pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2017.