Aktualno
Se zgodovina ponavlja?
Prva dva meseca sta postregla z veselico na kapitalskih trgih. Tečaji zaradi ohlapne denarne politike, dobrih gospodarskih rezultatov ter Trumpovega učinka nezadržno rastejo že osmo leto. To je eden najdaljših bikovskih trendov v zgodovini.
Indeks Dow Jones pa je v ponedeljek zvečer zabeležil dvanajsti zaporedni dan, ko je dosegel nov rekord in ga od rekorda loči le še torkova rast. Evropa sicer nekoliko zaostaja, a pretekli teden se je tudi DAX vrnil v območje rekorda pri 12.000 točkah. Obvezniški trgi so blizu rekordov, donosi obveznic so še zmeraj izredno nizki oz. celo negativni. Cene hiš v Londonu so še enkrat višje kot pred finančno krizo. Tudi nepremičninski trgi drugje po Evropi so precej višje kot pred krizo in kažejo znake pregrevanja. Konec koncev je pred dnevi tudi na dražbo stanovanja v Ljubljani prišlo več kot 50 ljudi v želji po dobri naložbi. Človek dobi občutek, kot da smo zopet v letu 2006. Kaj se dogaja?
V svojem bistvu kapitalske trge poganjata strah in pohlep. V krizi smo videli močan porast strahu, skoraj paniko, z leti pa se ta občutek počasi pozablja in vse bolj prevladuje pohlep. Odzivi vlagateljev na dogodke in izzive vse bolj kažejo, da je strah pozabljen in da vse več odločitev zopet žene pohlep ter strah pred tem, da bi zamudili rast. Drugače si je težko razlagati lakoto po obveznicah, kjer imata 30 letna italijanska in ameriška obveznica skoraj enako zahtevano donosnost okoli tri odstotke, nemška pa prinese celo manj kot odstotek na leto. Ameriške delnice kotirajo na 22-kratniku letnih dobičkov, vlagatelji pa vse stavijo na Trumpovo davčno reformo, ki naj bi prinesla bistveno višje dobičke. Evropske delnice so statično gledano še dražje, kotirajo pri skoraj 25-kratniku dobička, pričakovanja za 2017 pa so zelo optimistična in različni analitiki pričakujejo od 10- do 20-odstotno rast dobičkov. Vse to v letu, ko se lahko temeljito premešajo karte. Trump odkrito maha s trgovinsko vojno in delnim gospodarskim izolacionizmom. Francoske volitve lahko pripeljejo do frexita. Nemške volitve lahko močno premešajo karte v najpomembnejši članici EU. Vodilni evropski politiki odprto govorijo o Evropi večjih hitrosti, kar pomeni neke vrste razpad evropske ideje. Surovinske države (Rusija, države Latinske Amerike, del Afrike) so po močnem odboju cen nafte in materialov nekoliko lažje zadihale, a ameriška podjetja močno povečujejo izvoz nafte iz skrilavcev. S tem sem omenil le nekaj izzivov, ki so pred nami, a vlagatelji se trenutno ne zmenijo kaj dosti zanje. Na svet gledajo skozi rožnata očala in vrednotenja so blizu zgodovinskim rekordom. Tako stanje je vedno bila eksplozivna mešanica, ki je lahko pripeljala do stampeda, ko so se vlagatelji poskušali umakniti s trga skozi premajhna vrata.
Taki trenutki, ko vlagatelji postanejo preveč prepričani v svoj prav, so primerni za razmišljanje o lastnem portfelju ter o naložbah, ki jih trenutno imamo. Mislim, da smo na točki, ko lahko mirno spremenimo portfelj v nekoliko bolj defenzivnega in povečamo delež denarja oziroma naložb s krajšo ročnostjo ter počakamo na trenutek, ki bo ponudil boljšo vstopno točko. Če takega trenutka ni bilo že nekaj mesecev in tečaji nezadržno rastejo že skoraj leto dni, to ne pomeni, da tak trenutek ne bo prišel v prihodnje oziroma da se bodo tečaji tudi v prihodnje gibali tako kot zadnjih 12 mesecev.
Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja
