Še 365?

Že pred časom je guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi oznanil pričakovanja, da bi se obrestne mere lahko dvignile v letu 2019. Še več, v napovedi je dvig umestil v poletje. A zatakne se pri jasnem razumevanju, kaj točno je misil. Ali je to začetek ali konec poletja, ali je treba upoštevati koledarske ali pa meteorološke letne čase? Skratka, pustil je nekaj mesa na kosti za analitike, ki podrobno spremljamo trg obrestnih mer.

Če na zgodbo pogledamo iz daljše perspektive, hitro ugotovimo, da z izjemo strela v prazno Draghijevega predhodnika Jean-Clauda Tricheta (dva dviga obrestnih mer v letu 2011) obrestne mere padajo že dobrih 10 let. Desetletje pa je doba, ko se praktično celotna generacija navadi na novo normalnost in ji prilagodijo svoje življenje in ravnanja. Še posebej to velja za države. Pretežen del evrskih držav namreč služi z dolgom, saj so investitorji prisiljeni kupovati njihove obveznice z negativnim donosom.

Zdi se, da se je v družbi kar pozabilo na »stare« čase. Mogoče bi bilo celo zanimivo imeti resničnostno oddajo, ki bi ljudstvo pripravilo na nov čas v smislu: »Na vaš depozit pri bankah vam končno lahko obračunamo pozitivne obresti. Vaš obrok za posojilo se vam je ravno povečal za 10 odstotkov, bi mogoče razmislili o prodaji stanovanja oziroma si poiskali bolje plačano službo? Investicija v nov stroj je zaradi višjih obrestnih mer postala nedobičkonosna.  Normalizacija na denarnih trgih je vrnila tečaj švicarskega franka na pred-krizno raven. Bi spet vzeli kredit v švicarjih?«.

Skratka, primerov »novega« časa je mnogo in dobro za vsakega posameznika je, da se na novo obdobje pripravi. Kot je v navadi za olimpijske igre, bi lahko tudi Banka Slovenije postavila uro, ki bi odštevala dneve in ure do spremembe denarne politike.

Lahko pa se tudi ne zgodi nič in še naprej čakamo Godota. ECB je že nekajkrat spremenila svoja pričakovanja. Potencialnih krivcev za spremembo ni težko najti. Trd odhod Velike Britanije in Severne Irske iz EU, zaostritev trgovinskih vojn z ZDA in obuditev italijanskega odhoda iz območja evra. Če pa bi si vsi izbojevali višje plače in bi dvignili inflacijo, bi zagorele rdeče luči v Frankfurtu in dvig obrestnih mer bi prišel že pomladi. Kateri scenarij ima večjo verjetnost, verjetno ni težko oceniti.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 29. avgust 2018

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.