S sedem na dva

Konec meseca novembra je minilo eno leto od famozne in misteriozne triletne zadolžitve Slovenije v višini 1,5 milijarde evrov po donosnosti do dospetja 4,85 odstotka enemu samemu - javnosti takrat neznanemu kupcu. Izdaja se je zgodila ravno na dan, ko je bila vsa država v pričakovanju rdeče luči s strani evropske komisije. Objavljeno poročilo evropske komisije ni bilo tako negativno. Je pa dalo državi napotke, kaj mora narediti v naslednjem letu, da bo dosegla javnofinančno skladnost.

V decembru je nato sledilo znamenito razkritje bančnih težav, ki je državni dolg povečalo za približno 15 odstotnih točk. Mednarodni finančni javnosti se je tako dokazalo, da kljub 50-odstotnemu deležu slabih posojil v bilancah bank Slovenija ni niti Ciper niti Irska. Slabo upravljanje podjetij pa je Sloveniji izstavilo račun v obliki plačevanja višjih obresti v praktično celem ciklu zadolževanja.

Zdi se, da se bo nestanovitnost vladarjev nadaljevala tudi v naslednjih obdobjih, kar bi lahko v finančnem svetu opredelili z vsaj 0,5 odstotne točke višjo obrestno mero na dolgi rok. V takih primerih moramo biti finančniki toliko bolj pozorni na druge kazalnike, ki so skoraj neodvisni od lokalne politike.

Najpomembnejše je zagotovilo Evropske centralne banke (ECB), da je evro ireverzibilna valuta. V ta namen je ECB pripravljena narediti vse. Tudi kupovati obveznice držav, ki imajo težave. Čeprav njen statut monetarnega financiranja tega ne dovoljuje, je strah pred deflacijo verjetno zadosten za drugačno interpretacijo notranjih pravil statuta. Torej so vse »tvegane« obveznice dobile končnega kupca.

Na drugi strani pa bo letos zelo verjetno slovenski dolg v BDP dosegel svojo maksimalno vrednost v zadnjem obdobju. Ob ohranitvi visoke gospodarske dinamike in počasni obuditvi inflacije v Evropi lahko pričakujemo postopno relativno zniževanje omenjenega kazalnika v naslednjih letih. Dodatno je blagodejno vplivalo na znižanje zahtevane donosnosti tudi novo dokaj spodbudno poročilo evropske komisije, ki je bilo objavljeno konec novembra. To pa je opogumilo marsikaterega vlagatelja, da svoj portfelj nekoliko izpostavi slovenskim bolj donosnim naložbam.

Ima pa Slovenija idealno priložnost, da nadaljuje strukturne reforme in izboljša slab ugled na finančnih trgih ter izkoristi okolje nizkih obrestnih mer za poceni refinanciranje, saj se je zahtevana donosnost referenčne desetletne obveznice znižala s 7 odstotkov na 2 odstotka. Vsi pozitivni ukrepi bodo dvojno nagrajeni, saj se bodo znižali tako izdatki kot stroški obresti. Na drugi strani pa bo ob »neukrepanju« naslednja recesija toliko bolj boleča.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj