Revolucija pred vrati

V naslednjih 10 ali 15 letih se nam obetajo velikanske spremembe na več področjih življenja, kar bo močno vplivalo na posamezne gospodarske panoge in kapitalske trge.

Pred kratkim sem imel priložnost poslušati izredno zanimivo predavanje »futurista« Tonyja Sebe z univerze Stanford. Predavanje se osredotoča predvsem na energijo in transport ter zagovarja učinek »snežne kepe«. Čisto na kratko gre za učinek, ko spremembe dosežejo kritično maso in jih potem ljudje zaradi lastnega ekonomskega interesa sprejmejo zelo hitro. Hitrost implementacije sprememb ima t. i. krivuljo S. Poglejmo dva primera. Leta 1900 so bili avtomobili na ulicah New Yorka redki. A promet je bil kljub temu zaradi kočij zelo gost in imeli so zastoje. Leta 1913, le 13 let pozneje, so bili zastoji še vedno del vsakdanjika, le kočij praktično ni bilo več. Podobno je McKinsey leta 1985 za AT & T, takrat največjo telefonsko družbo na svetu, napovedal, da bo število uporabnikov mobilnih telefonov v ZDA leta 2000 doseglo 900.000 uporabnikov. Dejansko jih je bilo 109 milijonov. 120-krat več od napovedi. Učinek snežne kepe, ki velikokrat preseneti vse udeležence. AT & T je bil leta 1985 eno najvrednejših tehnoloških podjetij in čeprav jim gre tudi danes dobro, so zamudili vlak in danes gledajo v hrbet Applu, Googlu, Facebooku in drugim.

Avtomobilska industrija pospešeno napoveduje prehod na električne avtomobile. Povsem jasno je, da je največja ovira za več električnih avtomobilov njihova cena brez državne subvencije. Največja postavka pri ceni avta je cena baterije. A cena baterij Li-on je v obdobju 2010-2014 padala v povprečju 16 odstotkov na leto, baterij Li-on za prenosnike pa zadnjih 15 let, za 14 odstotkov na leto. Danes baterija stane okoli 300 dolarjev na kWh. Cena se bo po pričakovanjih znižala na 200 dolarjev leta 2020 in na 100 dolarjev leta 2023. 100 dolarjev je po ocenah tista cena, ki bo omogočila množičen prehod z avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem na električne avtomobile. To pomeni tretjino manj avtomobilskih delov. Manj vzdrževanja. Vsebina avtomobila bo precej manj mehanična in imel po precej več tehnologije (programske in strojne opreme). Glede na močno odvisnost slovenskega gospodarstva od avtomobilske industrije se postavlja vprašanje, ali so naši dobavitelji pripravljeni na potencialno hitro transformacijo in spremembe v dobaviteljskih verigah.

Pojdimo k polnilnicam. Te se bodo množično gradile v naslednjih letih. To bo prineslo velike spremembe v panogo oskrbe z električno energijo. Potrebne bodo velike presežne zmogljivosti ob vrhu porabe, kar je zelo drago. Zato je odgovor na to možnost hramba energije. Padec cen baterij je pozitiven tudi za cene hrambe energije. Trenutni sistem je razmeroma neučinkovit, saj je zgrajen za konično porabo. Con Edison, podjetje, ki oskrbuje z elektriko 10 milijonov ljudi v New Yorku, 30 odstotkov svojih zmogljivosti uporablja le 6 odstotkov časa. Se pravi 30 odstotkov elektrarn 94 odstotkov vsega časa stoji. Si predstavljate prihranek (in spremembe), če lahko energijo shranimo v času nižje porabe in jo uporabimo v času visoke porabe? Ko veter piha in sonce sije jo shranimo in jo porabimo v oblačnih in brezvetrnih dnevih. Ampak cena solarne energije ni konkurenčna premogu ali jedrski energiji. Mogoče danes brez subvencij še vedno ne. Kako bo čez 5 let? Cene solarnih panelov so od 70. let do danes povprečno padale 11,5 odstotka letno, s 100 dolarjev/W na dobrih 0,30 dolarja/W. Že leta 2016 so nekateri industrijski uporabniki v Čilu in Dubaju podpisali dolgoročne pogodbe za dobavo solarne energije po 3 cente za kWH, v Abu Dabiju pa letos celo po 2,5 centa za kWh. Podjetje za distribucijo elektrike iz Arizone, Tuscon Electric, ponuja svojim odjemalcem čisto solarno energijo in shrambo (baterijo) po ceni 4,5 centa kWh. Pri tej ceni so premog, plin in nuklearna energija z vso svojo okoljsko problematiko povsem nekonkurenčni. To pomeni, da si moramo kot davkoplačevalci in vlagatelji postaviti nekaj pomembnih vprašanj.

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima več kot 15 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi KD Skladi. Upravlja naša najstarejša in največja sklada, KD Galileo in KD Rastko, ter KD Dividendni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Na izboru revije Moje finance za leto 2016 je bil sklad KD Galileo izbran za najboljši slovenski mešani - globalni fleksibilni sklad v tri- in petletnem obdobju, prav tako tudi sklad KD Rastko, delniški - evropski. Aleš Lokar pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2016.