Poleg NLB letos tudi privatizacija Telekoma?

Novo leto na Ljubljanski borzi se je začelo obetavno. SBITOP je v petek spet skočil čez 800 točk, med najzanimivejšimi delnicami so bile Krka, Zavarovalnica Triglav, Cinkarna Celje in Telekom.

 

Zavezo, ki jo je že leta 2013 dala evropski komisiji še takratna vlada Alenke Bratušek, ob nastopu vlade Mira Cerarja dve leti pozneje pa so jo še dodatno potrdili, so očitno v Bruslju spet potegnili na dan. Cincanje politike ob (ne)prodaji NLB tako očitno že kaže posledice, ki bi leta 2018 lahko vodile k novemu privatizacijskemu procesu k temu zavezanih družb. Iz privatizacijskega seznama 15 podjetij ostajajo neprodane prav borzne družbe Telekom, Cinkarna Celje in Unior.

Po besedah predstavnice Slovenskega državnega holdinga prejšnji teden, naj bi SDH spet razmišljal o testiranju trga za izvedbo omenjenih prodajnih postopkih, ki so bili zaradi prenizkih ponujenih cen prekinjeni pred nekaj leti. Slabe ponudbe pa bi se tokrat lahko bistveno spremenile, če bi se postopki obnovili letos. Razmere na trgu kapitala so se v zadnjih letih namreč precej spremenile, in to na bolje. Globalni delniški tečaji so na zgodovinsko rekordnih ravneh, bilance podjetij pa v precej boljši kondiciji.

Tako bi lahko bilo tudi vrednotenje prodajanih družb precej višje. Cinkarna Celje, denimo, dosega rekordno proizvodnjo in dobiček, transparentno pa je tudi okoljevarstveno tveganje oziroma stroški, povezani z njim. Telekom je prodal makedonsko družbo in rešil večino tožb, ki so mu visele na vratu. S prodajo makedonskega operaterja Telekomu Avstrije, je neto dolg znižal za 120 milijonov evrov in je zadolžen le še za nekaj več, kot ustvari denarnega toka v enem letu. Optimalna finančna poteza vlade leta 2018 bi tako bila privatizacija Telekoma Slovenije, ki bi ji nato sledila prva javna ponudba delnic NLB.

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (odslej Generali Investments) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.