Po toči zvoniti je prepozno

Star slovenski pregovor pravi, da po vsakem dežju posije sonce. Uporabimo ga lahko tudi za slovensko ekonomijo. Po dolgem recesijskem obdobju, ki je začelo globalno finančno krizo in nadaljevalo z zatiskanjem oči pred realnostjo domačega bančnega problema, je letos prišel čas, da je mogoče pozitivno gospodarsko dinamiko tudi občutiti.

Že leto 2015 je bilo v znamenju povečanja tako domače porabe kot tudi pozitivnega prispevka zunanje trgovine, ki je že več let bila edini sončni žarek. Letos pa je še bolj stimulativna monetarna politika Evropske centralne banke spodbudila slovenske banke k povečanju posojanja in zniževanju kreditnih standardov. Na finančnih trgih pa se je donosnost slovenske desetletne obveznice znižala pod en odstotek. Omenjeno pa se kaže v povečanju davčnih prihodkov in zvišanju bonitetne ocene države.

Zdi se, da je konec izgubljenega desetletja, ki je državni dolg povečal za slabih 60 odsotnih točk BDP. Državljanom pa povečalo davčne obveznosti pri dvigu davkov. Po vsaki naravni ujmi je smiselno narediti popis škode in izvesti ukrepe za preprečitev neljubih dogodkov v prihodnosti. Najbolj nespametno bi bilo misliti, da se naravna ujma ne bo ponovila ter denar za obnovo porabiti za dobro hrano in pijačo.

Tako bi dober gospodar razmišljal tudi na ravni države. Smiselno bi bilo presežke porabiti za zniževanje zadolženosti ter znižanje davčnega bremena. Kljub dobremu argumentu večjega davčnega multiplikatorja je argument varčevanja z »nerazporejanjem« ustvarjenih presežkov v slovenski realnosti bolj utemeljen. Pri tem pa bi sprostili državno konkurenčnost ter ustvarjali rezerve za težje čase. Posledica bi bila tudi izboljšanje bonitetne ocene, zaupanje vlagateljev ter nižja cena zadolževanja. še posebej zaradi »učinka pomanjkanja« obveznic ob kupovanju obveznic s strani ECB. Bolj kot se država približa ceni netvegane obrestne mere, boljši so kazalniki za prihodnost.

Globalna finančna kriza pustila posledice po vsem svetu in so volivci nekako siti prevlade leve polovice razmišljanja (ki temelji na logiki, analizi, dejstvih in drugem) ter svoje odločitve sprejemajo na podlagi občutij, ki je značilna za desno polovico možganov. še najbolj se je to videlo v odločitvi Britancev o odhodu iz EU. Dodatno pa je prisotno tudi v volilni tekmi v ZDA in Avstriji ter pri državnem udaru v Turčiji.

Če pa na povečano politično in geopolitično »preigravanje« pogledamo racionalno, lahko sklepamo, da je zapiranje državnih meja neposredno povezano z znižanjem globalne trgovine. To pa je največja grožnja za blaginjo odprtih gospodarstev, med katere se uvršča tudi Slovenija z deležem izvoza okoli 80 odstotkov BDP. Res je, da je večino izvoza vezanega na bližnje članice EU. A če Nemčija kihne, lahko pričakujemo, da bo Slovenija zbolela vsaj za prehladom. Tako se je treba proti toči boriti zdaj.

Primož Cencelj, CFA, upravitelj