Po plimi pride …

Ob dogajanju na finančnih trgih ob koncu letošnjega leta mi misli bežijo v preteklost. In sicer v čas po nastopu predstavitve takrat še nestandardnega ukrepa centralnih bank – odkupovanja obveznic na trgu (2009). Glavni argument zagona »tiskarskih strojev« je bil v želji glavnih bankirjev, da bodo z rastjo tečajev na borzah povrnili zaupanje, zmanjšali negotovost ter povečali vrednost premoženju, kar naj bi se postopno prek večje porabe prelilo nazaj v realno ekonomijo.

 

Nizke obrestne mere in nov velik kupec obveznic so tedaj omogočili tudi miren spanec državnim zakladnikom, kljub povečanemu zadolževanju držav. Za nazaj lahko pričakovanja v povprečju potrdimo. Nekatere je sicer enačba izpustila (nižji in nižji srednji sloj, ki nima premoženja), drugi so si s svojo politiko otežili okrevanje (evropska periferija in nekatere države v razvoju). Strahovi, da prelitja iz finančne v realno ekonomijo ne bo in bomo doživeli hiperinflacijo, pa se niso uresničili.

Res pa je, da so tečaji v prvih letih stimulacije rasli predvsem zaradi denarne ekspanzije. Že lani je začel ameriški Fed z zniževanjem odkupov obveznic. Tudi ECB je potrdila pričakovano, da od januarja 2019 na trg ne bo več plasirala svežega denarja.

Vse oči pa so bile prejšnji teden uprte v Fed. Predsednik ZDA je »čivkal«, da ne smejo zvišati obrestnih mer. Trg pa je že pred časom začel vračunavati v zahtevane donose ameriških obveznic manj pričakovanih dvigov obrestnih mer. Sledile so še delnice, katerih tečaji so se znižali za več kot deset odstotkov.

Guverner Feda Powel je kljub vetru v prsi zvišal kratkoročno obrestno mero na 2,5 odstotka. Zatrdil je tudi, da je zniževanje odkupov obveznic na avtopilotu, in potrdil, da bodo na ekonomijo vplivali predvsem s spremembo obrestnih mer. Je pa nakazal slabšanje gospodarskih kazalnikov za prihodnja leta in trgu sporočil, da je Fed že na spodnjem razponu nevtralne obrestne mere, kar pomeni, da nadaljnji dvigi niso več tako avtomatični.

Normalizacija na trgu obrestnih mer sporoča tudi delniškemu trgu, da mora poiskati neko novo ravnovesje, ki ne bo upoštevalo več vpliva protibolečinskih zdravil. V tem duhu ni izključena tekoča korekcija, ki pa nam bo vsem spet omogočila zdravo varčevanje tudi v delnicah in delniških skladih.

 

Objavljeno v časniku Delo, 24. december 2018.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.