Pazite se evforije

Zdi se, da ljudje pogosto za odločitve potrebujemo zunanjo socialno potrditev. Ko večja množica posameznikov ponotranji neko ravnanje ali stvar, je večja verjetnost, da bodo temu sledili tudi drugi.

Omenjena pristranskost je namreč ena največjih težav vlaganja na finančnih trgih. Če lahko v naravoslovnih znanostih z nekaj enačbami dodobra opišemo in predvidimo dogodke, ki so se oziroma se bodo zgodili, je na borznem parketu to skoraj nemogoče. Absolutne gotovosti ni, vedno so prisotna določena tveganja. Investitorji pa načeloma slednjega ne maramo, saj si je treba za vsak evro varčevanja od ust utrgati delček kruha. Gotov dogodek zamenjati za negotovega. Na tej točki pa vstopi v zgodbo pričakovan donos, ki pa lahko upraviči prevzeto tveganje ali pa ga ne. A na žalost je visoka socialna potrditev v investiranju negativno povezana z dobičkom. Nekaj takega so v zadnjem času občutili kupci različnih kriptovalut.

V času izboljšanja ekonomskega optimizma, ki smo mu priča v Evropi, tudi davčne blagajne beležijo vse večje prihodke. Omenjeno pa dviga apetite vsem porabnikom davkoplačevalskega denarja, ki bi si želeli odrezati večji kos pogače. A spomniti je treba, da je Slovenijo ravno nespametno trošenje pahnilo v izgubljeno desetletje. Posledica slednjega pa je bila dvig različnih davkov. Če si želimo plačevati nizke obresti in izboljšati kreditno oceno, bi bilo zdaj smiselno začeti odpravljati »krizne« davke ter opraviti reformo javne uprave v smislu zniževanja zaposlenih. Slovenko gospodarstvo bo namreč v naslednjih letih doseglo manko na trgu dela in napredne reforme bi znale preprečiti nesmiselna nova plačna neravnovesja ter zgladiti gospodarske cikle.

Da se vreme dejansko menja, nam je na julijski novinarski konferenci med vrsticami zaupal tudi evropski centralni bankir Mario Draghi. Če se ne bo zgodil kakšen nepričakovan robni dogodek na trgu, bo ECB jeseni predstavila načrt postopne odstranitve nestandardne stimulativne monetarne politike. Ameriška centralna banka pa je že začela zniževati velikost bilance banke z nereinvestiranjem zapadlih glavnic.

Z vstopom v nov čas bo treba prilagoditi tudi svoj pogled na investiranje in pod drobnogled spet vzeti prej omenjeno formulo tveganja in donosa. Od nastopa finančne krize so centralne banke nekako zameglile povezavo ravno z namenom dviganja samozavesti in učinka prej opisane pristranskosti. Večje nihanje različnih naložb v prihodnosti ne bo nujno pomenilo nove depresije, ampak bo odpiralo zdrave priložnosti, zato je aktivnejši pristop k varčevanju smiseln. Da pa pot ne bo pretežka, ponovno mirijo centralne banke, da bo normalizacija politike zelo postopna.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013 in 2015.