Nov korak grškega sirtakija

Zadnji konec tedna se je v pogajanjih o novem paketu pomoči med predstavniki EU in grške vlade zgodil nov preobrat. Potem ko se je v minulem tednu že zdelo, da je kompromis o sprostitvi zadnjega paketa pomoči Grčiji in s tem povezanimi strukturnimi ukrepi, ki jih mora izvršiti grška vlada, zelo blizu, se je grški predsednik vlade v soboto nepričakovano odločil, da grško ljudstvo o sprejetju varčevalnih ukrepov vpraša na referendumu.

Temu je v soboto sledil odgovor evropskih finančnih ministrov, da so pogajanja končana, v nedeljo pa odločitev ECB, da ohrani izredno likvidnostno pomoč grškim bankam na ravni okoli 89 milijard evrov, a da je ne poveča. Ker so grške banke likvidnostno popolnoma odvisne od izredne likvidnostne pomoči ECB, saj so bile soočene z visokimi dvigi depozitov prebivalstva, je bila pričakovana tudi odločitev grške vlade, da do naslednjega torka zapre banke, uvede omejitev kapitalskih tokov in omeji dvig gotovine na bankomatih na 60 evrov na dan.

Tak razplet odpira vrsto novih vprašanj, tako vsebinskih kot tudi časovnih. Danes zapade v plačilo vračilo 1,5 milijarde evrov posojila MDS, katerega neplačilo (ozirom nov odlog) bi pomenilo neizpolnjevanje obveznosti (ang. default), kar bi lahko imelo nove posledice predvsem za ukrepe ECB.

Glede vpliva na kapitalske trge in posledic preobrata v grški krizi lahko pričakujemo povečano negotovost in nestanovitnost, kar bo pomenilo visoke premike cen finančnih instrumentov. V tem trenutku je zelo težko napovedati razplet dogodkov, pričakuje pa se, da se bo začetna reakcija na trgu odrazila na rasti obveznic držav, ki veljajo za varne, in na padcu cen obveznic perifernih evropskih držav. Pri slednjih bo negativen vpliv na začetku verjetno omejen, saj pričakujemo povečano aktivnost ECB prek programa odkupovanja dolžniških finančnih instrumentov. Na delniških trgih bo zaradi povečane negotovosti in nenaklonjenosti tveganju začetna reakcija negativna.

Dogajanje v prihodnjih dneh bo v veliki meri odvisno od nadaljnjega razpleta dogodkov, tržni udeleženci bodo zelo podrobno spremljali izjave udeleženih strani in reagirali na ankete, ki bodo kazale rezultat nedeljskega referenduma. V KD Skladih še vedno ne izključujemo možnosti dogovora oziroma izkazane podpore predlaganim ukrepom na referendumu, čeprav se je verjetnost negativnega razpleta in izstopa Grčije iz evroobmočja zadnji konec tedna močno povečala.

Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja