Nič več ne bo tako, kot je bilo …

Svet se vrti hitro kot še nikoli. Tudi brez kristalne krogle je jasno, da se bo v prihodnosti spremenilo ogromno, nekateri futurologi, ki si drznejo napovedovati »nenapovedljivo«, celo ocenjujejo, da čisto vse. Finančni svet ni nikakršna izjema: tisto, kar je danes standard in se zdi nezamenljivo, lahko že jutri postane odvečno, če se bo pojavila boljša rešitev. Prišli smo na točko tehnološke singularnosti. Razvoj nas je prehitel in s človeškimi možgani mu ne sledimo več. Spremembe se dogajajo, medtem ko o njih govorimo.

Ste dovolj stari, da se še spominjate nekdaj legendarne družbe Eastman Kodak Company? Ta je dobro stoletje dominirala v svetu fotografije. Finančni analitiki so še tik pred obratom v novo tisočletje, leta 1995, blagovno znamko Kodak uvrstili na četrto mesto najpomembnejših na svetu (pred njo so bili le Disney, Coca Cola in Microsoft). Potem je Kodak ignoriral ali pa spregledal vrsto znakov, ki so napovedovali prevlado digitalne fotografije, izgubljal vrednost in leta 2012 začel stečajni postopek.

S prodajo večine premoženja, patentov in druge lastnine se je sicer izognil dokončnemu propadu, a le za las. Podjetje danes še obstaja, a svoj pomen na primarnem področju – v fotografiji – je popolnoma izgubilo. Imate radi številke? Tržna vrednost Kodaka je danes okrog 440 milijonov dolarjev. Facebook s svojim istoimenskim družbenim omrežjem je, za primerjavo, vreden skoraj tisočkrat več – 415 milijard dolarjev. Del njegovega imperija je tudi aplikacija za obdelavo in deljenje fotografij, Instagram. Facebook je zanj že leta 2012 plačal »dva in pol današnja Kodaka«, okrog milijardo dolarjev. Analitiki ocenjujejo, da bi bil danes kot samostojno podjetje vreden 20 ali 30 milijard.

APLIKACIJA, VREDNA 50-KRAT VEČ KOT 100 LET RAZVOJA
Tisti, ki bi pred recimo desetletjem napovedal, da bo aplikacija za fotografije na telefonu vredna 50-krat toliko kot fotografski pionir in vodilna družba v panogi, ki je rastla sto let, bi dobil napotnico za psihiatrično zdravljenje. A danes strokovnjake, analitike, futurologe … kogarkoli, za katerega se zdi, da bi lahko pravilno napovedal prihodnost, poslušamo zelo zbrano. Pozorno analiziramo, kar so povedali, ker ne želimo postati naslednji Kodak ne glede na to, v kateri panogi delamo.

Finančna industrija je pri tem še posebej pod drobnogledom. Tam, kjer je denar, je, logično, največ gneče. Vsi si želijo narediti revolucionarni korak naprej, ne pa obstati pred zaprtimi vrati napredka in izgubiti smisel svojega obstoja. A kdaj se bo naslednji usodni korak zgodil? Leta 2025 ali morda 2020? Kaj pa, če se je »revolucija« že zgodila ali je čisto blizu? Kaj bo prinesla naslednja »motnja« – to besedo še vedno uporabljamo kot prevod angleškega, danes tako pogostega izraza »disruption«, s katerim označujemo nove komunikacijske, digitalne in druge inovacije, ki postavljajo doslej veljavna pravila na glavo?

 


SPREMEMBE SE KAŽEJO VSEPOVSOD

Tako stari igralci na trgu kot popolnoma nova podjetja (»start-upi«) iščejo načine, kako spremeniti danes uveljavljene, »tradicionalne« sisteme za, na primer, plačilni promet ali analize in obdelavo nepredstavljivih količin podatkov. Veste, kaj je predstavlja številka »1.000.000.000.000.000.000«? En eksabajt. Milijardo gigabajtov, kar ustreza na primer 275 milijardam skladb v digitalnem formatu mp3 – mimogrede, tudi ta je povzročil revolucijo na svojem področju, v glasbeni industriji. Na en eksabajt ocenjujejo količino podatkov, zbranih v bankah v ZDA.

Do konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so imele banke vodilno vlogo pri inoviranju in transformaciji bančnega sistema. Primat inovatorja so banke začele izgubljati s pojavom svetovnega spleta. Počasi, a vztrajno so za prelomne izume vse bolj postajala zaslužna IT-podjetja.

Spremembe se dogajajo, medtem ko o njih govorimo ali pišemo. V sistemu za spletna plačila PayPal, katerega zametki segajo manj kot dve desetletji v preteklost, so prihodki lani (2016) prvič presegli 10 milijard dolarjev. V zadnjem obdobju pa na površje vse bolj prodirajo »FinTechi«, nova, mlada podjetja s področja finančne tehnologije, ki s tehnološkimi rešitvami, enostavnostjo procesov in fleksibilnostjo zapolnijo niše v posameznih finančnih sektorjih. V zadnjih petih letih so se investicije v FinTeche povečale za več kot 10-krat, z 1,8 milijarde dolarjev v letu 2010 na 25 milijard dolarjev v letu 2016.

Največ FinTechov je osredotočenih na razvoj bančnih storitev, zavarovalnih storitev in na upravljanje premoženja. Ker je finančni sektor znan po svoji konservativnosti in ker nas večina predpostavlja, da ljudje pri upravljanju svojih financ zaupajo le že uveljavljenim ustanovam, sklepamo, da nova, neznana podjetja ne pomenijo resne konkurence. Ali se morda motimo?

Po raziskavah Ernst & Younga 18 % vseh spletno aktivnih potrošnikov že uporablja storitve FinTech podjetij pri plačevanju prek spleta, 17 % pri investiranju ali varčevanju in 8 % pri sklepanju zavarovanj. Kot glavni razlog za uporabo teh storitev pri netradicionalnih ponudnikih so potrošniki navedli enostavnost in cenovno učinkovitost.

Sistem za »peer-to-peer« prenose denarja TransferWise (podjetje je »staro« šest let) ima že več kot milijon uporabnikov in po obsegu raste kot gobe po dežju.

Nemška banka N26 ponuja le spletne storitve, ker fizičnih poslovalnic nima. Ustanovljena je bila leta 2013, ima 200 zaposlenih in več kot 300 tisoč strank. Svoje poslovanje je v zadnjih treh letih razširila že na 17 evropskih držav (med njimi je tudi Slovenija).

Ameriški Robinhood je mobilna aplikacija, ki omogoča trgovanje z vrednostnimi papirji brez provizij. Aplikacija ima več kot milijon uporabnikov. Prek nje se je od leta 2013 izvedlo za več kot 12 milijard dolarjev transakcij, kar je uporabnikom prihranilo 200 milijonov dolarjev, ki bi jih sicer plačali v obliki provizij.

Se moramo teh vesti bati ali pa skočiti na vlak prihodnosti? Vsekakor to drugo. V svetu vzajemnih skladov in družb za upravljanje sredstev se tega uspešni že zavedajo. Ko gre za plemenitenje sredstev, je merilo, po katerem kupec, torej vlagatelj, izbira ponudnika, zelo jasno in preprosto: največji donos ob stopnji tveganja, ki se vlagatelju še zdi sprejemljiva. Za preteklost lahko podatke o donosnosti pridobimo in primerjamo v vsakem trenutku, kaj pa za prihodnost? Prednost bodo imele družbe, ki bodo vlagatelje ne le z besedami, ampak s produkti in storitvami prepričale, da imajo prava orodja za prihodnost. Globalni velikani, na primer Vanguard ali Charles Schwab, so že prepoznali pomen in koristi, ki jih panogi prinašajo nove finančne tehnologije, in jih s pridom izkoriščajo.

Finančno svetovanje se spreminja v temeljih, vse več je »robosvetovalcev«. Sredstva v upravljanju robosvetovalcev so se lani povečala za 210 %, do leta 2020 pa naj bi dosegla 2,2 bilijona dolarjev. Človeške odločitve dopolnjuje, v marsikaterem primeru pa v celoti nadomešča umetna inteligenca. Take sisteme razvijajo start-upi, tehnološka podjetja, ki razvijajo platforme in jih potem ponujajo korporativnim kupcem, ter tudi že uveljavljene finančne ustanove.
Kaj je prednost teh zadnjih, med katere sodi tudi družba KD Skladi? V preteklosti smo zbrali ogromno znanja, izkušenj in primerov, iz katerih lahko črpamo tisto, kar potrebuje tudi umetna inteligenca: prave usmeritve, prave milijone ali milijarde informacij, na podlagi katerih lahko naše tehnološke pomočnike prihodnosti usmerjamo v iskanje pravih finančnih odločitev. V KD Skladih smo se že pred nekaj leti odločili za zahteven in obsežen projekt. Veliko c?asa, bogatih izkušenj naših vrhunskih strokovnjakov, kupe številk in projekcij smo vložili v orodje, ki ga danes že uporabljamo. Poimenovali smo ga KD AI in je naš adut za financ?ne odloc?itve prihodnosti. Pa ne le naš, je tudi ali predvsem adut naših vlagateljev.

Prispevek predsednika uprave Luka Podlogarja v reviji Optimum
 Želite prebrati še več vsebin o trendih na področju upravljanja sredstev in o naložbah v vzajemne sklade? Oglejte si novo številko revije Optimum.