Nakupna priložnost?

Januar in prva polovica februarja sta vlagateljem postregla z volatilnostjo, nazadnje videno v finančni krizi 2008–2009. Tako negativnega začetka leta na kapitalskih trgih nismo videli že več kot 50 let. Že res, da razmere v svetovnem gospodarstvu niso rožnate, a so kljub vsemu daleč od kriznih. Kaj nam torej trg hoče povedati oziroma ali vidi nekaj, kar smo drugi spregledali, ali pa gre za izvrstno nakupno priložnost zaradi napačne ocene stanja na trgu preostalih vlagateljev?

Začnimo z geopolitiko. Napetosti na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo. Vse bolj kaže na lokalno vojno večjih razsežnosti. To ustvarja močan pritisk v Evropi (predvsem zaradi begunske krize) ter povečuje trenja med članicami. A v zgodovini je vsako zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu močno podražilo nafto, tokrat pa je tudi cena nafte na rekordno nizkih vrednostih. Investitor bi lahko potegnil zaključek, da ima svet težave z likvidnostjo in da vsi kopičijo denar ter panično prodajajo vse druge naložbe. Ta predpostavka ne drži. Že res, da je FED konec lanskega leta malenkost dvignil obrestno mero, a nivo je gledano iz zgodovinske perspektive še vedno rekordno nizek. Po drugi strani ECB in japonska centralna banka tiskata denar naprej. Po švicarski je tudi danska in švedska centralna banka obrestno mero postavila v negativno območje. Denar torej še nikoli ni bil tako poceni, pa tudi še nikoli ga ni bilo tako veliko v obtoku. Naslednja posledica nizkih cen nafte je močan negativen vpliv na države izvoznice nafte. Vse te države imajo velike proračunske primanjkljaje, ki gredo v stotine milijard dolarjev. Imajo pa tudi bogate rezervne sklade, kamor so nalagale denar v dobrih časih. Po razpoložljivih podatkih sedaj prodajajo te naložbe, in ker so bile močneje izpostavljene finančnemu, potrošniškemu ter zdravstvenemu sektorju, smo videli močnejše popravke ravno v teh sektorjih.

V zadnjih tednih so se tudi razširile informacije, da bo finančni sektor zaradi stečajev podjetij iz naftnega sektorja močno prizadet zaradi odpisov. V tem je sicer nekaj resnice, a banke in regulatorji zagotavljajo, da ti odpisi ne bi smeli pripeljati do novih dokapitalizacij. Nasprotno, Deutsche bank recimo odkupuje svoje obveznice in s tem krepi kapitalsko ustreznost. In smo pri Kitajski. Industrijska proizvodnja še naprej upada, nepremičninski trg kaže znake stabilizacije že zadnje leto, rast zasebne potrošnje se krepi. Če seštejemo vse tri dejavnike, bo gospodarska aktivnost še naprej upadala, a dramatičnih sprememb ni za pričakovati.

Kitajska je sicer nepredvidljiva dežela, a pretekle izkušnje kažejo, da se le redko odločijo hitro in prenagljeno. Zato je strah pred »neznanko« Kitajsko verjetno pretiran. Vrednotenja so se v zadnjih nekaj tednih spustila pod dolgoročna povprečja, tako da prodaja delnic zaradi previsokih vrednotenj ne more biti razlog za korekcijo. Končajmo z gospodarskimi pričakovanji za 2016. Zaradi vsega povedanega so se nekoliko ohladila, a svetovni BDP naj bi letos kljub vsemu zrasel več kot 3 odstotke, tudi vsa največja svetovna gospodarstva naj bi leto končala z rastjo. Ali se bo to uresničilo ali ne, bomo videli, se je pa treba zavedati, da večina delniških tečajev že vračunava negativen scenarij pri večini zgoraj naštetih dejavnikov. Zato je moja ocena, da je pri obstoječih nivojih pametno vsaj nekoliko povečati izpostavljenost delniškim naložbam.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja