Nadnaravno

Evropske obveznice so pred dnevi zabeležile najdonosnejši konec tedna v bližnji zgodovini. Splošni obvezniški indeks se je zvišal za dober odstotek. Še bolj pa so porasle cene obveznice tistih »slabih« perifernih držav, med katere se uvršča tudi Slovenija. Ob tem se marsikomu verjetno poraja vprašanje, zakaj, če že kar nekaj časa govorimo o zgodovinsko najnižjih obrestnih merah v evrskem območju. Te so se za »najbolj« varne države znižale že krepko pod 0,5 odstotka na leto.

Evropske zvezde so se v četrtek, 22. januarja, postavile v pozicijo, ki je Evropski centralni banki (ECB) omogočila začetek nečesa novega, sicer še nedavno osovraženega in zaničevanega. Guverner ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci, ki jo bodo po novem sklicali vsakih šest tednov, sporočil, da bo od sredine marca naprej in vsaj do septembra 2016 »sistem centralnih bank« kupoval 60 milijard evrov na mesec.

Za Slovenijo to pomeni, da bo mesečno iz prostega obtoka izdanih slovenskih obveznic odkupljenih slabih 300 milijonov evrov. Večji del v višini 80 odstotkov naj bi kupila Banka Slovenije, preostal del pa ECB. Omenjeno si je vredno zapomniti, saj bo skoraj zagotovo nekje v prihodnosti spet prišlo v ospredje. Da pa bi pomirili vse špekulante, pa je ECB ohranila progam »OMT« – program pomoči državam v stiski, ki temelji na prevzemanju vsega tveganja s strani ECB.

Ta ukrep je bil potreben že vsaj od marca lani. Že novembra je kazalo, da bo izglasovan soglasno. Kljub temu je bilo v zadnjih dveh mesecih znotraj evropske politike veliko bojev. Vse to se kaže z nadpovprečnim številom »delovnih« dokumentov, ki so prišli v novinarske roke, in preštevilni govori evropskih voditeljev na temo kvantitativnega popuščanja in neodvisnosti centralne banke. še celo evropsko ustavno sodišče je dalo centralni banki svobodo pri odločanju.

Z nastopom novega velikega kupca na trgu evropskih obveznic se je povpraševanje ob dokaj omejeni ponudbi zelo povečalo. ECB bo lahko kupovala do 25 odstotkov posamezne izdaje in do 33 odstotkov celotnega dolga. S tem bo tudi delila breme s preostalimi investitorji v primeru bankrota. Hkrati pa bo povečano povpraševanje povzročilo rast cen obveznic in posledično nižanjem zahtevanih donosov.

ECB je s tem ukrepom sprostila potencial za gospodarsko okrevanje. Sedaj bodo imele države članice evrskega območja idealno priložnost za preoblikovanje svojega gospodarstva v prožnejše. V nasprotnem primeru bodo problemi po koncu nadnaravnega okolja podobni padcu kojota, ki lovi »cestnega tekača« in v žaru dobre večerje skoči s pečine.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj