Na Kitajskem najvišji optimizem v 20 letih

Plače rastejo, gospodarska rast je robustna in juan je na pohodu, indeks, ki meri optimizem med potrošniki, pa ni bil tako visoko že vse od leta 1996, ko so ga začeli izračunati.

Če samo pomislimo, da je ta isti indeks maja lani padel pod 100, kar predstavlja mejo med optimizmom in pesimizmom, lahko danes mirno trdimo, da so ukrepi centralnega komiteja obrodili sadove. Robusten trg dela in s tem povezana močna rast prihodkov zaposlenih sta glavna razloga za dramatično rast optimizma med kitajskim prebivalstvom, kar se nazadnje odraža tudi v večji naklonjenosti do potrošnje. Posebno pozitivna je krepitev rasti optimizma med prebivalstvom z nižjimi ravnmi dohodka, kjer ima Kitajska zagotovo še največji neizkoriščen potencial rasti. Kaže, da je skozi prizmo podpornih vladnih politik, usmerjenih v dvig standarda z rastjo dohodkov, vidno izboljšano infrastrukturo in lažjim dostopom do nepremičninskega trga, optimizem začel pronicati tudi v ta segment prebivalstva. Seveda je osnova vsega robustna gospodarska rast in ta je na Kitajskem v prvih dveh četrtletjih s 6,9 odstotka presegla napovedi analitikov. Prav tako je impresivno rast zabeležil razpoložljivi dohodek na prebivalca, ki je v prvi polovici leta zrasel za več kot 7 odstotkov, lokalna valuta pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem skoraj nadomestila izgubo preteklih let. Pospešek v kitajski domači potrošnji je zagotovo izjemno pozitiven indikator ne samo za kitajsko gospodarstvo, ampak tudi za celotno svetovno gospodarstvo. Poraba prebivalcev v večjih urbanih središčih se je že zelo dobro približala »zahodnemu standardu«, sedaj pa lahko pričakujemo vedno večji prispevek k agregatni potrošnji prebivalcev terciarnih in nižjih urbanih središč, ki jim bo konec meseca po vseh življenjskih stroških postopoma začelo ostajati nekaj presežnih denarnih sredstev. Morda se bliža čas, ko bo razvoj kitajskega podeželja in manjših mest postal nova gonilna sila kitajskega gospodarstva.

O avtorju: Sašo Šmigić

Sašo Šmigić je diplomiral na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2006 je bil zaposlen kot upravitelj na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa kot upravitelj v družbi za upravljanje KD Skladi, kjer je leta 2013 postal pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz. Upravlja sektorski sklad KD Surovine in energija ter v razvijajoče trge usmerjene sklade KD Novi trgi, KD Indija - Kitajska in KD Latinska Amerika.