Mirno poletje

Centralne banke so z gašenjem požara ob brexitu še napihnile vrednost delnic. Razlogov za finančno aktivno »preživete« počitnice je bilo v zadnjih letih veliko. Splošno pa bi jih lahko uvrstili v dva sklopa: aktivnost centralnih bank ter politična hoja po robu.

Če samo spomnimo na lansko nesmiselno »pogajanje« bankrotirane Grčije z upniki in posledično uvedbo kapitalskega nadzora ter omejitev dviga denarja. Ali pa preigravanje republikancev in demokratov v Ameriki v zvezi z obsegom maksimalnega zadolževanja v ZDA. V Sloveniji pa tiščanje glave v pesek glede velikosti in načina reševanja bančne kapitalske »podhranjenosti« ter posledično skoraj povsem izpraznjene državne zakladnice.

Omenjene in seveda druge faktorje pa hiter oziroma vroči denar rad izkoristi v svojo smer. še posebno mu ustreza poletna odsotnost številnih zaposlenih v finančni panogi ter s tem manjša likvidnost na finančnih trgih. Tako je vsak padec tečajev še toliko bolj silovit.

Intuitivno bi bilo treba razmišljati, da je tudi eskalacija geopolitičnih napetosti pomemben faktor kratkoročnih gibanj. A v praksi se izkaže, da to vpliva bolj na dolgoročne trende. S čimer pa se trenutno spopadajo predvsem v centralnih bankah.

Na začetku letošnjega poletja se je Velika Britanija odločila, da bo izstopila iz Evropske unije. Ker je bila odločitev za finančni trg nepričakovana, je bil prvi odziv seveda negativen. So pa bile v pripravljenosti vse glavne centralne banke in so se silovito odzvale na nastali položaj

Ti ekstremni ukrepi so še dodatno napihnili tečaje. Ameriški borzni indeks je dosegel najvišjo raven v zgodovini. Po drugi strani pa so zahtevane donosnosti državnih papirjev v Evropi dosegle najnižje ravni, kar z drugimi besedami pomeni, da so se njihove cene zvišale. Nemčija se tako lahko zadolži po negativni obrestni meri do 13 let. Tudi Slovenija se lahko zadolži za deset let po rekordno nizki ceni, in sicer 0,72 odstotka na leto.

Če je politično leto v znamenju lepšanja ekonomske realnosti v Sloveniji, ni presenetljivo, da se podobno dogaja tudi v drugih državah. še posebno to velja za ZDA, kjer se bije trda volilna bitka med Clintonovo in Trumpom. Pri čemer prvi ustreza romantično in dobro ekonomsko stanje ter mirno poletje, ki je kot »nalašč« ustvarjeno za nabiranje glasov. A obstaja neka negotovost, da tudi Američani ne bodo na prvo mesto postavili ekonomskega dejavnika oziroma se bo navidezna resničnost transformirala v realnost in bo za vihravo jesenjo prišla trda zima. Tako je smiselna poostrena skrb nad prihranki in aktivno upravljanje.

 
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi d. o. o.