Mesečno poročilo za junij 2013

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za junij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – junij 2013 Junija smo bili na svetovnih delniških trgih priča korekciji, potem ko je večina indeksov razvitih trgov […]

Družba KD Skladi je objavila na svoji spletni strani redno mesečno poročilo investicijskih skladov za junij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar – junij 2013

Junija smo bili na svetovnih delniških trgih priča korekciji, potem ko je večina indeksov razvitih trgov maja dosegla rekordne vrednosti. Novica, ki je junija najbolj vplivala na dogajanje na svetovnih trgih, je napoved guvernerja ameriške centralne banke o možnosti zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, ki je bila sredi meseca povod za padec cen praktično vseh vrst naložb.

V ZDA so bile vse oči uprte v centralno banko in govor guvernerja po koncu zasedanja odbora za monetarno politiko. Guverner je nakazal možnost zmanjšanja obsega odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev, a hkrati poudaril postopnost tega procesa in odvisnost od gospodarskega okrevanja ameriškega gospodarstva. Kljub temu so se špekulacije analitikov o začetku tega procesa jeseni letos še okrepile. Sicer ameriško gospodarstvo ostaja na poti postopnega okrevanja, tako da v drugi polovici leta pričakujemo višje stopnje gospodarske rasti. Trg dela še vedno kaže znake okrevanja, zelo pomembno pa je tudi, da zaupanje ameriških potrošnikov ostaja na visoki ravni po tem, ko je maja doseglo šestletni vrh.

V Evropi je ECB na zasedanju v juniju pustila obrestno mero nespremenjeno, evropsko gospodarstvo pa kaže prve znake okrevanja. Kazalniki, ki napovedujejo, kaj se bo dogajalo v gospodarstvu, kot so ankete menedžerjev v predelovalnih dejavnostih, se zadnja dva meseca izboljšujejo, popravlja pa se tudi zaupanje potrošnikov, ki zadnjih šest mesecev raste. V Evropi pogrešamo predvsem več ambicioznosti in napredka pri uveljavljanju bančne unije, ki bi lahko precej pripomogla k zagonu gospodarstva.

Japonski trg je mesec zaključil praktično nespremenjeno. V začetku meseca je vlada objavila nov program strukturnih reform, ki je razočaral, saj so analitiki pričakovali bolj korenite reforme. Prihodnji mesec so na Japonskem volitve za zgornji dom parlamenta. V primeru zmage stranke premierja Abeja lahko pričakujemo nadaljevanje stimulativne gospodarske politike.

Močno na udaru so bili trgi v razvoju, ki so kot skupina junija izgubili dobrih 9 odstotkov. Kot glavne razloge za močan padec lahko izpostavimo predvsem nadaljevanje negativnih novic, povezanih z upočasnjevanjem gospodarske rasti razvijajočih se držav, vpliv napovedi ameriške centralne banke in povečanje politične negotovosti v določenih državah (Turčija, Brazilija) zaradi obsežnih demonstracij. Na Kitajskem smo tako videli nadaljevanje revizij gospodarske rasti, tudi vodilni vladni predstavniki pa so začeli javno komunicirati nižjo ciljno gospodarsko rast, ki je se sedaj približno na ravni sedmih odstotkov. Poleg tega so na medbančnem trgu zaradi likvidnostnega šoka močno zrasle obrestne mere, po katerih si banke med seboj posojajo denar. Sledila je intervencija centralne banke, ki je umirila razmere. Razvijajoči se trgi so bili v preteklosti ena od naložbenih skupin, ki je močno občutila pozitivne posledice visoke globalne likvidnosti zaradi ohlapnih denarnih politik. To se je odrazilo v padajoči ceni zadolževanja teh držav. Ob napovedi postopnega zmanjševanja odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA so bile tako najbolj na udaru države z visokimi plačilnobilančnimi primanjkljaji, saj so najbolj odvisne od zunanjega financiranja.

Balkanski trgi so junija padli, a vendarle nekoliko manj kot ostali svetovni indeksi. Pričakovanja investitorjev v regiji so povezana predvsem z napovedanimi privatizacijami, ki bi lahko pozitivno vplivale na delniške trge. Tudi zaradi teh pričakovanj se je junija dobro odrezal slovenski trg, ki je zrasel za 0,7 odstotka.

Potencialen ukrep znižanja kupovanja ameriških obveznic pa je imel izjemno močan vpliv na obvezniške trge. Tako smo bili priča pravi razprodaji ameriških obveznic. Ta trend smo lahko opazili tudi pri obveznicah držav varnega zavetja. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice se je v juniju povečala za 23 bazičnih točk na 1,73 odstotka konec meseca. Glede na izjemno negativen mesec na obvezniških trgih pa je treba izpostaviti, da se je gibanje zahtevanih donosov tako »varnih« kot robnih evropskih držav praktično izenačilo, kar govori v prid postopni normalizaciji. Slovenske obveznice so še vedno v primežu pričakovanj glede rešitve bančnega vprašanja in posledično zunaj radarja mednarodnih investitorjev.