Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada oktober 2014
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar oktober 2014 Letošnje zadnje četrtletje se ni začelo po željah investitorjev. Nestanovitnost se je vrnila z velikim pompom, na delniških trgih, predvsem v […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar oktober 2014
Letošnje zadnje četrtletje se ni začelo po željah investitorjev. Nestanovitnost se je vrnila z velikim pompom, na delniških trgih, predvsem v Evropi, pa smo bili priča največji odprodaji tveganih naložb letos. Volatilnosti tokrat niso bile deležne le delniške naložbe, saj je bilo veliko aktivnosti tudi na trgih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic). Močna nenaklonjenost vlagateljev tveganju na začetku meseca je bila predvsem posledica (ponovno obujene) zaskrbljenosti glede upočasnitve globalne gospodarske rasti (v ospredju je bila predvsem Evropa), nadaljevanja padanja cen (grožnja deflacije, znova predvsem v Evropi), sprememb monetarne politike v ZDA (končanje odkupovanja državnih dolžniških vrednostnih papirjev) in širjenja virusa ebole prek meja Zahodne Afrike.
Amerika še vedno nadaljuje objave pozitivnih podatkov. Objava četrtletnih poslovnih podatkov ameriških podjetij je v polnem teku. Do zdaj je rezultate poslovanja za tretje četrtletje objavilo tri četrtine največjih ameriških podjetij, in med njimi jih je kar 75 odstotkov takih, ki so presegla pričakovanja analitikov glede rasti dobičkov (najbolje od leta 2010). Na račun pozitivnih makroekonomskih podatkov se je Ameriška centralna banka, FED, odločila, da bo prenehala odkupovati državne lastniške vrednostne papirje in tako končala največji tovrstni program državne pomoči v zgodovini države. Zdaj ko je to umaknjeno z mize, postaja nova vroča tema ugibanj čas prvega dviga temeljne obrestne mere.
Evropska centralna banka, ECB, je objavila dolgo pričakovane rezultate pregleda kakovosti sredstev (angl. Asset Quality Review – AQR) in rezultatov obremenitvenih testov, s katerimi je predvsem preverjala kapitalsko ustreznost bank ob večjih pretresih v ekonomiji in na kapitalskih trgih. Izmed vseh 130 največjih evropskih bank, podvrženih preverjanju, jih je negativno oceno dobilo le 25, in te bi v primeru negativnega scenarija skupaj potrebovale le 25 milijard evrov svežega kapitala. Ker so bili objavljeni rezultati v skladu s pričakovanji večine tržnih udeležencev, na delniških trgih niso pustili večjega učinka. Bistveno večji je bil vpliv slabših makroekonomskih podatkov, ki so jih objavile skoraj vse evropske države in kažejo (ponovno) močnejše ohlajanje evropske gospodarske aktivnosti. Zaradi močnega padca cene surove nafte ter tudi drugih energentov in surovin se je še bolj okrepila grožnja deflacije v Evropi. ECB se je na oboje odzvala z začetkom odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev s kritjem (angl. covered bonds), za katere je samo v prvem tednu meseca namenila 1,7 milijarde evrov. Tako želijo v ECB oživiti evropski bančni sektor, saj naj bi bilo ravno nedelovanje transmisije denarja (po domače to pomeni, da banke ne posojajo denarja) po mnenju ECB eden izmed glavnih razlogov za trenutne težave EU. Večina analitikov meni, da tovrstni ukrep ne bo zadostoval in da bi ECB morala začeti tudi odkupovati državne obveznice, čemur je do zdaj najbolj nasprotovala Nemčija. Ker se zdaj ekonomsko »ohlaja« tudi Nemčija, tovrsten scenarij ni več tako nemogoč.
Trgi v razvoju so zmagovalec preteklega meseca. Kitajska 7,3-odstotna gospodarska rast je presegla pričakovanja večine analitikov. Ker je gospodarska rast padla pod ciljno stopnjo 7,5 odstotka, vedno bolj postaja verjeten nov val stimulacijskih ukrepov, ki bi gospodarsko rast v tej najbolj obljudeni svetovni državi potisnili proti ciljni vrednosti. Največkrat se v tem kontekstu omenja morebitni projekt infrastrukturnih vlaganj. Poleg Rusije je oktobra k donosnosti globalnega delniškega indeksa držav v razvoju najbolj negativno prispevala Brazilija. Ponovna izvolitev Dilme Rousseff za predsednico države je zaradi njenih posegov v podjetja v večinski državni lasti postregla z močnim padcem delniških tečajev. Da se mesec ni končal še slabše, je poskrbela Brazilska centrala banka, ki je z nepričakovanim dvigom temeljne obrestne mere, sporočila, da se namerava resno spopasti z naraščajočim inflacijskim pritiskom.
Lokalni oziroma regijski trgi so zabeležili 3,2-odstotni padec delniških tečajev. Glavni razlog za padec indeksa je treba pripisati 3,2-odstotnemu padcu tržnih cen slovenskih delnic. V prihajajočih mesecih bo o smeri gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj osnove za močnejšo rast ni.
Evropski obvezniški trgi so bili v znamenju povečane volatilnosti, saj so vprašanja, povezana z evropskimi bankami, končevanje kvantitativnega popuščanja v Ameriki in krhanje evropske gospodarske dinamike, vnašala negotovost. Posledično so bile tudi obveznice jedrnih evropskih držav zmagovalke meseca, malo bolj negativno pa so se odrezale obveznice obrobnih evropskih držav.
