Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – oktober 2013
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za oktober 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – oktober 2013 Oktobra se je na kapitalskih trgih nadaljeval trend rasti iz septembra, ki ga ni mogla ustaviti […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za oktober 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – oktober 2013
Oktobra se je na kapitalskih trgih nadaljeval trend rasti iz septembra, ki ga ni mogla ustaviti niti blokada javnih oziroma državnih storitev v ZDA, potem ko se politiki niso uspeli dogovoriti o dvigu limita zadolževanja. Zvezda meseca so bili trgi v razvoju, ki so okrevali po poletnem upadu. FED je prestavila zmanjšanje tiskanja denarja v leto 2014 in zaradi tega so se v večjem številu tudi na obvezniške trge vrnili vlagatelji. To je prineslo rast evropskih obvezniških trgov in pocenilo zadolževanje držav. Močneje se je okrepil tudi evro v primerjavi z dolarjem.
Blokada ameriških javnih institucij oziroma omejitev proračunskih izdatkov je najprej na trge prinesla nekoliko negotovosti, a vlagateljev ni prestrašila, saj skoraj nihče ni verjel v bankrot ZDA, zato so se trgi hitro otresli strahu in ob podpori dobrih rezultatov poslovanja iz tretjega kvartala nadaljevali rast iz septembra. Ameriški delniški indeks S&P se je tako povišal za 3,7 %, kar je eden boljših rezultatov v letu 2013. Podporo je imel predvsem v sektorju tehnoloških in industrijskih delnic, malenkost pa so razočarale delnice sektorja potrošnje, pri katerih je bil opazen negativen vpliv trgov v razvoju oziroma predvsem padca vrednosti valut trgov v razvoju, ki je posledično podražil izdelke globalnih podjetij na teh trgih v primerjavi z lokalnimi podjetji.
Podobna zgodba se je nadaljevala tudi v Evropi, ki je bila sicer oktobra donosnejša od ZDA, a so podjetja, ki so močneje prisotna na trgih v razvoju, nekoliko razočarala. Vlagatelje je ponovno razveselil industrijski sektor, saj investicije po nekaj letih znova oživljajo, prvič po letu 2007 pa tudi ameriški vlagatelji kupujejo več evropskih delnic, kot jih prodajo, zato lahko tudi v prihodnje pričakujemo, da bodo evropske delnice donosnejše od ameriških. Mesec je minil tudi v znamenju večanja pričakovanj za Evropo, saj makroekonomski podatki kažejo nadaljnje okrevanje gospodarstev, spodbudno pa je, da se pozitivni trendi nadaljujejo tudi v največjih obrobnih državah (španija, Italija), saj je denimo španija po dolgem času znova dosegla pozitivno gospodarsko rast, pribitki na obveznice obeh držav pa upadajo, kar ceni zadolževanje in zmanjšuje pritisk na javne finance.
Zvezdniki globalnih trgov v oktobru so bili nedvomno trgi v razvoju, ki se jim je vrednost povečala za 4,13 %. Nadaljeval se je trend okrevanja iz septembra, saj so vlagatelji ugotovili, da je bila poletna panika pretirana oziroma odveč. Gospodarska rast se upočasnjuje oziroma makroekonomska neravnovesja ostajajo, kljub temu je bil odziv močno pretiran, s tem pa so vrednotenja delniških trgov padla na ravni iz leta 2009. Ukrepi indijske centralne banke in napovedi plenarnega zasedanja kitajske komunistične partije na začetku novembra ter v zvezi s tem napovedane velike reforme so po eni strani pomirile vlagatelje, po drugi strani pa znova zbudile domišljijo in s tem željo bo dodatnih dobičkih, ki bi jih ti ukrepi lahko prinesli.
Podobno kot globalno so se pozitivni trendi nadaljevali tudi lokalno, čeprav je bila regija Balkana v oktobru najmanj donosna regija. Vzroke lahko iščemo predvsem v pričakovanju nekaterih večjih primarnih izdaj delnic oziroma privatizacij in s tem povezanega zbiranja denarja za njihov nakup. Dodatno težavo predstavljajo seveda javnofinančne težave držav v regiji (Slovenija, Hrvaška, Srbija itd.) in počasno reševanje gospodarskih težav. Do konca leta lahko pričakujemo bolj pozitivne trende, saj so rezultati podjetij iz regije razmeroma spodbudni (še zlasti romunskih), za nami je uspešna prodaja romunskega plinskega velikana Romgaza, pa tudi privatizacija v Sloveniji teče hitreje od pričakovanj (Helios je prodan, izbran je svetovalec za Telekom Slovenije, končuje se izbor svetovalca za Aerodrom Ljubljana, Cinkarno, Žito).
Obvezniški trgi v Evropi so se odzvali pozitivno na napoved FED, da za zdaj še ne bo zmanjševala likvidnosti na trgu. Vse skupaj so podpirali dobri makroekonomski podatki, tako da so zahtevane donosnosti ponovno močneje upadle, nemške desetletne obveznice so se spustile pod 1,7 % in francoske pod 2,2 %.
Evro je oktobra nekoliko pridobil v primerjavi z dolarjem, še zlasti je bil ta trend izrazit konec meseca. Vzroke verjetno lahko iščemo v močnejšem prilivu globalnih vlagateljev v evropske obvezniške in delniške naložbe.
