Mesečno poročilo KD Krovnega sklada maj 2016

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar maj 2016 Globalni delniški trgi so se v maju podražili za 2,5 %. Rast je bila s 4 % najvišja v ZDA, nekoliko […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za maj 2016. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.


Naložbeni komentar maj 2016

Globalni delniški trgi so se v maju podražili za 2,5 %. Rast je bila s 4 % najvišja v ZDA, nekoliko pod svetovnim povprečjem pa je bila rast v Evropi (vse vrednosti, merjene v evrih). Vrednostni papirji v razvijajočih se državah niso uspeli ponoviti aprilske rasti in so mesec zaključili pol odstotka nižje.

V ZDA so bila med vlagatelji najbolj priljubljena podjetja tehnološkega sektorja, najbolj pa so se znižala vrednotenja podjetjem iz energetskega sektorja, in to kljub podražitvi surove nafte. Inflacija je bila aprila 1,1 %, kar je še vedno pod želeno mejo FED okoli 2 %. Trg dela kljub slabemu podatku za april, ki je bil s 160 tisoč novimi delovnimi mesti pod pričakovanji, ostaja močan, saj je brezposelnost na nizkih 5 % in tudi vse več ljudi se vrača v delovno silo. To se izraža tudi v rasti plač, kar bi s trenutno dinamiko lahko pripeljalo do povišane inflacije v prihodnosti. Podobne skrbi so izrazili tudi nekateri člani FED, kar so si vlagatelji tolmačili kot morebiten dvig obrestne mere že na junijskem ali julijskem zasedanju. Močan dolar negativno vpliva na izvoznike, kar je opazno tudi v znižani vrednosti izvoza. Gonilna sila gospodarstva je zasebna potrošnja, ki predstavlja dobri dve tretjini ekonomije.

V evroobmočju še vedno prevladujejo rahli deflacijski pritiski. Cene življenjskih potrebščin so se znižale za 0,1 %. V prihodnjih mesecih se pričakuje rahla inflacija, saj so se podražile cene energentov, ki so inflacijo v preteklosti potisnile v negativno območje. Kazalniki zaupanja PMI še vedno kažejo poslabšanje. Brezposelnost ostaja na visokih 10,2 %. Evropski kapitalski trgi so bili neodločni, kar je posledica nejasnosti zaradi junijskih dogodkov, ko bodo zasedanje ECB, FED, Centralne banke Anglije, Japonske centralne banke, volitve v španiji in referendum v Veliki Britaniji. Vlagatelji so se zatekli k varnim naložbam, kot so nemške državne obveznice. Donosnost do dospetja 10-letnega nemškega dolga je mesec zaključila pri 0,14 %. Volatilnost je bila povišana na britanskem trgu, kar je posledica pričakovanj junijskega referenduma. Zadnje raziskave napovedujejo tesen izid.

Med državami BRIK se je najbolje odrezal indijski trg, pozitivno je mesec zaključila tudi Kitajska. V Rusiji in Braziliji, ki sta odvisni od cen energentov in materialov, so se tečaji pocenili, kar je treba pripisati padcu cen industrijskih kovin. Brazilija še vedno ni izšla iz politične krize, predsednica pa je vse bližje odstavitvi.

Slovenska borza se je pocenila za slab odstotek. Pozitivne donose so vlagatelji imeli le pri delnici Gorenja, ki se je podražila za četrtino. Najbolj so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, katerega privatizacijska usoda pa je še vedno neznana.
Cena surove nafte Brent je prvič po lanskem novembru presegla vrednost 50 dolarjev za sodček. K rasti je prispevala predvsem zmanjšana ponudba iz Nigerije in Venezuele, kar je posledica političnih nemirov. Tečaj evra v primerjavi z dolarjem se je znižal za slabe 3 % in mesec zaključil pri 1,11 dolarja za evro.