Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – julij 2013

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za julij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – julij 2013 Po korekciji v juniju, ki jo je v veliki meri zakrivil prvi mož ameriške centralne banke […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za julij 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – julij 2013

Po korekciji v juniju, ki jo je v veliki meri zakrivil prvi mož ameriške centralne banke Ben Bernanke, je vroči julij prinesel tudi vroče tečaje. Korekcije je bilo hitro konec, tečaji na razvitih trgih pa so dosegli nove najvišje nivoje v svoji zgodovini. Bernanke je namreč nekoliko omilil svoje izjave in napovedal, da odkupovanje dolžniških vrednostnih papirjev ostaja nespremenjeno.

Fokus investitorjev se je tako usmeril predvsem na poslovanje podjetij. Z objavami polletnih rezultatov so najprej začela ameriška podjetja. Tudi tokrat so večinoma presegala pričakovanja analitikov. Do konca julija je namreč kar 66 odstotkov podjetij, ki sestavljajo borzni indeks S&P 500, preseglo pričakovanja analitikov. Trenutno je objavilo rezultate dobrih 60 odstotkov vseh podjetij. Najboljši trije sektorji v zadnjem četrtletju so bili zdravstvo, informacijska tehnologija in finance. V omenjenih sektorjih je namreč več kot 70 odstotkov vseh podjetij preseglo pričakovanja. Vsi ti odlični rezultati so se poznali tudi na cenah delnic. Ameriški borzni indeks S&P 500 je namreč v juliju pridobil kar tri odstotke. Poleg rezultatov so pozitiven sentiment gradili tudi makroekonomski podatki. ZDA ostajajo na poti okrevanja, brezposelnost se znižuje, tudi obeti ostajajo optimistični.

Tudi v Evropi se kažejo prvi znaki okrevanja. Zaupanje potrošnikov raste, izboljšuje se razpoloženje v nabavnih oddelkih evropskih družb, krepi se tudi proizvodnja. Pereč problem seveda ostaja visoka brezposelnost v nekaterih evropskih državah, vendar tudi ta ne kaže poslabšanja. Poleg brezposelnosti se veliko vprašanj še vedno pojavlja glede bančne unije. Le-ta bi namreč korenito spremenila potek reševanja dolžniških kriz v posameznih državah. Obenem pa bi omogočila večjo stabilnost znotraj evropskega območja. Vsi ti pozitivni makroekonomski kazalniki so se odrazili tudi v cenah delnic. MSCI Europe je mesec zaključil kar pet odstotkov višje, kot ga je začel.

pregled po trgih (v evrih)Japonski trg je zadnji mesec preživel precej volatilno. Najprej je zabeležil rast v višini dobrih šest odstotkov, nato pa tudi padec v podobni višini. Investitorji od japonske politike še vedno pričakujejo preporod njihovega gospodarska, za kar pa bo potrebno precej stimulativnih ukrepov. S tem, ko je trenutni premier Abe dobil tudi zgornji dom parlamenta, pa so se vrata za pozitivno nadaljevanje zgodbe, na široko odprla.
 
Trgi v razvoju oziroma štiri najpomembnejše države, ki sestavljajo borzni indeks BRIK, so še vedno pod vplivom slabših makroekonomskih kazalnikov, demonstracij in tudi politične nestabilnosti. To se kaže tako na obvezniških, kot tudi delniških trgih, ki so v juliju ponovno zabeležili padec. Ta je bil sicer minimalen, indeks MSCI BRIC je izgubil 0,8 odstotka. Vsaka od štirih držav ima svoje težave. Kitajska s celotnim prestrukturiranjem države in posledično nižjo gospodarsko rastjo, Indija z negativno trgovinsko bilanco in posledično valuto, Rusija z nižjo gospodarsko rastjo in politično nestabilnostjo, Brazilija pa z upočasnjevanjem izvoza. Vse te težave se seveda dnevno odražajo tudi v cenah delnic. Ne glede na vse, pa je veliko negativnega sentimenta že prisotnega v cenah delnic, kar daje podlago za omejeno pot navzdol.

Hrvaška je s prvim julijem vstopila v EU, kar ji bo omogočilo precej možnosti za izboljšanje življenja. V zadnjem obdobju pa so oživeli balkanski trgi, s Slovenijo na čelu. Napovedana privatizacija je slovenski kapitalski trg ponovno naredila nekoliko bolj privlačen. Vse to se je odrazilo v tečajih, borzni indeks SBITOP je juliju pridobil slabe tri odstotke.

Ohladitev pričakovanj po zniževanju nestandardnih ukrepov s strani FED in izrazito bolj sproščena napoved Evropske centralne banke (ECB) sta pomirila obvezniške trge. Iboxx Europe je po dveh mesecih zaporednega upada spet beležil rast v višini 0,7 odstotka. Pomembno je poudariti tudi spremembo komunikacije ECB, ki po novem objavlja tudi svojo dolgoročno strategijo politike obrestnih mer. Le-te pa naj bi ostale nizke še dolgo časa. Tako še vedno opazujemo normalizacijo na evrskih obvezniških trgih. Pridobile so tako nemške kot tudi španske državne obveznice. Zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice se je znižala za šest bazičnih točk na 1,67 odstotka konec meseca. španska pa se je znižala za 11 bazičnih točk na 4,65 odstotka.