Mesečno poročilo KD Krovnega sklada januar 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar januar 2015 Začetek leta je bil za skoraj vse oblike finančnih naložb zelo razburljiv. Da so globalni delniški trgi za evrske vlagatelje mesec […]

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar januar 2015

Začetek leta je bil za skoraj vse oblike finančnih naložb zelo razburljiv. Da so globalni delniški trgi za evrske vlagatelje mesec končali v zelenih številkah, se je treba zahvaliti izključno padcu vrednosti evra (valutni učinek glavnih svetovnih valut je bil pozitiven). Poslovni rezultati največjih podjetij, ki so bili slabši kot pričakovani, so negativno vplivali na ameriški delniški trg, ki je zabeležil najslabši mesec od januarja 2014. Za razliko od Amerike so na drugi strani Atlantika na krilih novega vala denarnih spodbud s strani ECB evropski delniški trgi januarja dosegli najvišje donosnosti zadnjih štirih letih. Pozitivnega vzdušja v Evropi ni uspela pokvariti niti vnovična negativna revizija globalne gospodarske rasti, ki jo je izvedel IMF. Ta je predhodno oceno znižala za 0,3 odstotne točke, globalna gospodarska rast pa naj bi letos znašala 3,5 odstotka. Na področju surovin in energentov se nadaljuje negativni trend preteklega leta. Cena severnoatlantske mešanice surove nafte Brent je januarja padla pod 50 dolarjev za sodček, večjo izgubo vrednosti pa so poleg surove nafte zabeležili materiali (predvsem baker) in žita (pšenica in koruza).

Poslovni rezultati zadnjega četrtletja 2014 največjih ameriških podjetij so bili pod pričakovanji. Kar 57 odstotkov podjetij, vključenih v ameriški delniški indeks S&P 500, je objavilo poslovne rezultate, ki so bili pod pričakovanji analitikov. Rast dobičkov je tako namesto pričakovanih 8 odstotkov znašala 4,5 odstotka. Podjetja kot glavni razlog za nižjo rast dobičkov navajajo predvsem krepitev domače valute, tj. ameriškega dolarja, ki negativno vpliva na izvozno usmerjena podjetja. Glede na zadnja dogajanja na energetskih trgih (močan padec cene surove nafte) ne presenečajo slabši rezultati v indeksu močno zastopanih energetskih podjetij. Pričakujemo, da bodo nižje cene energentov v naslednjih mesecih že začele pozitivno vplivati na podjetja, usmerjena v potrošni sektor in posledično na njihovo dobičkonosnost. Poleg slabših poslovnih rezultatov podjetij je ameriške vlagatelje razočarala tudi zadnja objava gospodarske rasti. Namesto pričakovane 3-odstotne se je ameriška ekonomija na medletni ravni povišala za 2,6 odstotka. Podobno kot na ravni podjetij je glavni krivec za razočaranje močnejši dolar, ki je upočasnil izvozni sektor. Pozitivna novica pa je robustnost domače potrošnje in trga dela, ki sta se v zadnjem obdobju še okrepila.  

Grožnja pred deflacijo in šibka ekonomska aktivnost sta prisilili ECB v največji program denarne pomoči v njeni zgodovini. ECB bo v skladu s tem programom z marcem začela kupovati za 60 milijard evrov finančnih instrumentov (pretežno državnih obveznic držav članic evroobmočja), skupni znesek odkupov pa naj bi septembra 2016, ob koncu programa, znašal 1,1 trilijona evrov. Objava programa je pozitivno vplivala na zaupanje potrošnikov in podjetij. Zadnja objava ankete nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih, trend pa se je hkrati obrnil tudi na strani kreditne aktivnosti, ki je dosegla največjo rast po septembru 2006. Rezultati predčasnih volitev v Grčiji so poskrbeli, da se je EU znašla pod vedno večjim pritiskom političnega tveganja. Potem ko parlamentu decembra ni uspelo imenovati novega predsednika vlade, je grško ljudstvo na januarskih predčasnih parlamentarnih volitvah z veliko večino podelilo mandat skrajno levi stranki Syriza, znani po organizaciji protestov proti varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčiji v zameno za denarno pomoč predložila t. i. »trojka«. S tem ko se je Syriza povzpela za krmilo države, so se ponovno obudila ugibanja o morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja in posledicah, ki bi jih ta imel na celotno EU.

Na trgih v razvoju je bila v ospredju objava gospodarske rasti na Kitajskem. Kitajski BDP je v zadnjem četrtletju lanskega leta na medletni ravni zrasel za 7,3 odstotka, gospodarska rast v celotnem letu 2014 pa je bila 7,4-odstotna, rahlo nižja od lanske 7,5-odstotne in hkrati najnižja po letu 1990. Pričakujemo, da bo zaradi močnejše upočasnitve gospodarske aktivnosti – od pričakovane – kitajska centralna oblast kmalu začela nov program državne pomoči. Dodaten udarec trgu je prizadela Kitajska centralna banka, ki je v strahu pred nastankom »balona« omejila nakupovanje vrednostnih papirjev s pomočjo zadolževanja. S tem se je (začasno) končalo obdobje močne rasti domačega delniškega trga v drugi polovici preteklega leta.

Lokalni trgi so prvi mesec leta končali na pozitivni ničli. Po izjemno dobrem letu 2014 za lokalne trge tudi letos pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda rasti. še naprej ostaja glavni generator rasti delniških tečajev nadaljevanje privatizacijskih procesov. Zaradi nadpovprečnih vrednotenj na razvitih trgih pričakujemo večje zanimanje tujih vlagateljev tudi za balkanski trg.