Mesec presenečenj

V letošnje leto smo vstopili zelo previdno, saj je bilo pred nami veliko tveganja. Politična in geopolitična dilema je na finančnih trgih ustvarjala občutek negotovosti, ki jo trgi sovražijo, ker jo je težko opredmetiti. V ta namen so centralne banke s svojimi ukrepi stimulacije dodajale zaupanje. Zdi se, da so kar malo spregledale dogajanje v realni ekonomiji, kjer je mogoče opaziti močan trend okrevanja. Če bi bil v tem trenutku konec leta, bi bili z ustvarjenimi donosi izjemno zadovoljni.

V zadnjih tridesetih letih se še ni zgodilo, da bi bili za ameriški delniški indeks S&P 500 vsi meseci v koledarskem letu pozitivni. Torej leto brez »prave« korekcije. Tudi na obvezniškem trgu je, kljub malo večjemu nihanju, celotna donosnost na letni ravni pozitivna. Še najbolj trpijo vlagatelji v depozite, v evrih. Negativna depozitna obrestna mera, visoke opravnine in inflacija načenjajo kupno moč. Ob dejstvu, da je večina slovenskega premoženja naložena ravno v ta naložbeni razred, ima lahko marsikdo razlog za nejevoljo. Posledično se veča apetit po hitrem zaslužku. Ker pa klasični finančni trgi omenjenega ne omogočajo več, so na vrsti vse druge oblike špekulacij. A kaj, ko se tudi najbolj vroče žemljice ohladijo, posušijo in splesnijo, če jih ob pravem času ne pojemo.
Na tem mestu so vse oči usmerjene v glavnega kavboja v mestu, centralno banko. V tem mesecu imata tako Fed kot ECB še zadnje zasedanje. Prva bo najverjetneje dvignila obrestno mero za novih 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka. Za drugo pa je pričakovati, da bo na podlagi vse bolj spodbudnih makroekonomskih podatkov malo bolj zaostrila svojo komunikacijo. S tem pa počasi trgu sporočila, da se približuje konec ekstremne spodbude.

Glavna dilema ostaja, kako si bo finančni trg interpretiral malo bolj zaviralno monetarno politiko. Ali se odpira možnost za »manjkajočo« korekcijo ali pa bodo dobri podatki iz realne ekonomije, obstoječa visoka likvidnost in želja po izboljšanju letne bilance vodili v miren zaključek leta.

Kakor koli, težko bi si bilo zamisliti boljše leto na finančnih trgih. Še težje pa je pričakovati, da bo naslednje leto spet tako. Malokrat se namreč zgodijo obdobja, kjer je ugodno razpoloženje tako v realni kot v finančni ekonomiji. V tem obdobju pa je izjemno plodno obdobje za napihovanje milnih mehurčkov. Dober gospodar pa se tudi v dobrih letih pripravlja na slaba. Tako je lahko dober finančni nasvet in aktivno upravljanje portfelja zelo modra in smiselna odločitev.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani in leta 2022 pridobil naziv MBA na IESE Business School v Barceloni. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).