Ljubljana je ob globalnem viharju mirna

Nova etapa trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, ki je s čivkanjem ameriškega predsednika po twiterju prejšnji petek znova zamajala svetovne borze, na vrednost domačih delnic ni imela velikega vpliva.

 

Vrednost ameriškega indeksa Dow Jones je v dveh dneh upadla za slabih šest odstotkov, medtem pa so jo slovenske delnice odnesle tako rekoč brez praske. Upad indeksa SBITOP sredi tedna gre namreč pripisati predvsem eni delnici – Petrolu, ki je v sredo začel kotirati brez dividende. Dividenda za lani je znašala 18 evrov bruto in za približno toliko je v sredo tudi padla cena delnice naše naftne oziroma, pravilno rečeno, trgovske družbe.

Podjetje večina še vedno zmotno naziva naftna družba, kar seveda ni, saj nafto in njene derivate v podjetju samo prodajajo, tako kot še veliko drugih izdelkov, pa še ti v strukturi prodaje zavzemajo vsako leto manjši delež. Petrol ima v SBITOP drugo največjo utež, takoj za Krko, in sicer slabih 21 odstotkov indeksa SBITOP. Krka ima, denimo, nekaj manj kot 30 odstotkov, kolikor je namreč po strukturi indeksa tudi največ možno.

Zanimivo pri tem je predvsem dejstvo, da tokrat mednarodni investicijski skladi delnic Krke ob globalnem borznem potresu niso prodajali, kot je bila to navada v preteklosti. Delnica Krke je namreč del portfelja globalnih »emerging market« in tako zelo občutljiva za premikanje kapitalskih tokov, ki nastajajo ob večjih nemirih na globalnih borzah.

Ena izmed teorij, ki pa jih bo mogoče preverjati šele v prihodnjih tednih ali mesecih, govori o tem, da zaradi trgovinske vojne s Kitajsko premoženje v skladih, ki po svojem prospektu vlagajo v razvijajoče se trge, povečuje svojo utež investiranja zunaj Kitajske, del pa se seli celo v »nižjo« ligo na tako imenovane frontier« ali po slovensko robne trge. Slovenija, kot tudi Hrvaška, sta po mednarodni klasifikaciji delniških trgov agencij MSCI in S&P namreč še vedno uvrščeni v »frontier«, podobno kot, denimo, tudi mnogo večja Romunija oziroma tamkajšnji kapitalski trg.
In prav vrednost delniških indeksov oziroma gibanja v zadnjih dneh kaže na to, da v omenjenih državah ni bilo nikakršne panike med vlagatelji. Ravno nasprotno, lokalni borzni posredniki so dobili celo nekaj nakupnih naročil iz smeri New Yorka in Londona.

Zadnji domači delnici, ki za lani ob nakupu še vedno prinašata tudi dividende, sta Telekoma Slovenije in Luka Koper. Družbi namreč še nista imeli niti skupščine delničarjev, na kateri bi lastniki, bolje rečeno, država kot večinska lastnica, sploh o dividendah odločali. Luka Koper bo skupščino izvedla predvidoma 22. avgusta, predlagana dividenda pa je 1.33 evra bruto. Telekom pa naj bi po finančnem koledarju dividendo izplačal šele konec oktobra, ali bo na skupščini potrjena v višini 4,50 evra bruto ali kaj več, pa bomo izvedeli predzadnji avgustovski dan. Lanska dividenda je znašala neponovljivo visokih 13 evrov, država pa je za tako veliko izplačilo morala počistiti večino Telekomovih finančnih rezerv. Zato si letos veliko več od predlaganega žal ne obetamo.

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi KD Skladi, kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada KD Balkan. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Investments Skopje in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.