Konec obdobja negativnih obrestnih mer?

Verjamem, da misel pogreje vse, ki imajo glavnino likvidnega premoženja v depozitih, saj so že nekaj let zamrznjeni okoli ledišča. Četudi se marsikdo pritožuje zaradi ničelne obrestne mere, ima marsikateri bankir še večji problem, saj mora zato »altruistično« plačevati 0,4 odstotka premije na leto. Tako sta obe strani nezadovoljni, a vseeno trmasto vztrajata. Ni povsem iz trte izvit pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janezek zna!«

 

Kulture investiranja med različnimi naložbenimi razredi še nismo povsem osvojili. Razen absolutne špekulacije. Imamo pa izjemno statistiko investiranja v različne vroče zgodbe od FX-poslov, zlate mrzlice do kriptoevforije v zadnjem letu. Kot promotor finančnega opismenjevanja bi si sicer želel, da bi bil portfelj povprečnega varčevalca bolj razpršen in usmerjen k ciljem, a verjetno bo potrebne še veliko energije, da se spremeni varčevalska kultura.

Še posebno v času filozofije: »Želim si vse, in to takoj.«. Kot primer bi lahko navedli kriptožetone in valute. Že sam pogled na gibanje cene največjih v zadnjih letih pokaže takšne rasti in padce, da se je težko pogovarjati o čemerkoli drugem kot o ceni. A ta bi morala po principu bazične analize izražati vrednost. A glavnina vrednosti se skriva v ideji, zaupanju in veri. Ti pojmi pa so plahe ptice. Ni čudnega, da so ob nenadzorovani rasti tečajev regulatorji sprožili alarme v želji po neki normalizaciji in standardizaciji pravil med finančnimi instrumenti. Marsikomu se je zdelo čudno, da se pri vzajemnih skladih ne smejo tržiti pretekli donosi, kriptožetoni pa lahko tržijo že obljube. Marsikateri investitor se je tako verjetno ujel v zanko manipulacije.

Na žalost depozitarjev pa je dolžina obdobja gledišča centralnih bankirjev precej daljša kot pozornost milenijske generacije. Že osnovni cilj stabilne inflacije Evropske centralne banke je usmerjen v desetletje. Danes za pripravljene denarne politike upoštevajo pričakovanja o dogajanju v gospodarstvih v vsaj prihodnjih treh letih. Glede na izboljšanje ekonomskih razmer bi lahko trdili, da smo bližje zvišanju obrestnih mer kot zadnjemu znižanju. Pri čemer je treba vedeti, da je ECB zadnjič znižala pred slabimi 23 meseci. Na drugi strani luže pa je Ameriška centralna banka napovedala nadaljevanje dvigov.

Na podlagi tega dejstva lahko ostaja problem negativnih obrestnih mer še kar nekaj časa med nami. Kam z likvidnim delom premoženja pa je še bolj ključno vprašanje, saj se inflacijska pričakovanja počasi zvišujejo in s tem se realna kupna moč znižuje. V takem okolju pa je smiselno aktivno bedeti nad svojim premoženjem ter poiskati kakšen dober nasvet tudi v prostoru med depoziti in hiperšpekulacijami.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada KD Bond in KD Corporate Bonds ter denarni sklad KD MM. Na izboru revije Moje finance je sklad KD MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2013, 2015 in 2017.