Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

V tekmovanju, kdo je najbolj nor na svetu, se zdi, da v zadnjem času število prijavljenih nastopajočih raste sorazmerno z udeležbo na rekreativnih tekmovanjih v Sloveniji. Ali je tekmovati zdravo in smiselno, težko ocenim. Glede na izkušnje pa menim, da je priganjanje svojega telesa prek svojih meja, do neke mere tudi noro.

 

A če svoj pogled iz dogajanja iz prostočasnih dejavnosti usmerimo v svet, se zdi, da je neke navidezne gotovosti vse manj. Kjer nam svetovni in regijski voditelji z nihilistično strategijo vladajo. Delovanje v kaosu je postalo modus operandus. Kot primer bi lahko navedel napovedane ameriške carine Mehiki in Kitajski, iskanje novega vodje konservativcev v Veliki Britaniji, politično preigravanje v Italiji ter problem »prikrojevanja« novic.

Vse omenjeno ima močan vpliv na vrednosti finančnih sredstev. Cene delnic, obveznic in drugih inštrumentov so namreč izpeljane na podlagi pričakovanj gibanja njihovih denarnih tokov v prihodnosti. Bolj ko je prihodnost pričakovana, večje je zaupanje v ceno danes. V trenutni realnosti pa menim, da je izjemno težko napovedati poslovanje podjetij, držav, saj se dogajajo številne sočasne revolucionarne spremembe. Od tehnoloških do geopolitičnih. Da je trg vseeno stabilno miren, pa so tu centralne banke kot zadnji branik finančne stabilnosti.

Tipičen primer je komunikacija predsednika Trumpa v primeru carin z Mehiko. Njihova napoved je prišla dokaj nepričakovano. Tudi sam »mikrotiming« je bil zanimivo izbran. Na podlagi te novice je delniški trg globalno zanihal navzdol. Sledila so zasedanja centralnih bank po svetu, ki so kot odgovor na eskalacijo trgovinskih vojn trgu sporočile, da so pripravljene spet na denarno stimulacijo. Ko je ameriški predsednik dobil, kar je hotel, pa je svojo retoriko spet na hitro omilil, kar je vodilo v rast delniških tečajev. Vse bolj se zdi, da je obstoječi predsednik bolj trobilo globalnih finančnih špekulantov kot branik ideala Amerike. Vse bolj bode v oči, da grozi predsedniku Kitajske Xiju, da bo še dodatno ocarinil blago iz Kitajske, če ne bo prišlo do sestanka ali dogovora na vrhu G20 konec meseca junija.

A v svetu prepiranja, je samo en zmagovalec. To pa je največji globalni finančni trg: obvezniški, ki v vsem tem obdobju konstantno raste. Na podsegmentu v Evropi že onkraj nekih normalnih meja. Nemčija se že zadolžuje za deset let po letni obrestni meri -0,25, kar je tudi zgodovinsko najnižji nivo. Vprašanje pa ostaja, ali je to vzdržno dolgoročno ali pa odraža samo nori strah vlagateljev. V takem času je dober finančni nasvet vreden suhega zlata.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 12. junij 2019.

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani in leta 2022 pridobil naziv MBA na IESE Business School v Barceloni. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).