Aktualno
Kitajska valuta narekuje dogajanje na kapitalskih trgih
Zaradi ponedeljkove intervencije kitajske centralne banke je kitajska valuta na dnevni ravni pridobila nekaj vrednostni v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar pa ni preprečilo močne korekcije na domačem kapitalskem trgu. Delnice na šanghajski borzi so izgubile več kot 5 odstotkov vrednosti, letna izguba pa se je povzpela že na 15 odstotkov. Sprememba politike uravnavanje deviznega tečaja domače valute v primerjavi z ameriškim dolarjem, ki jo je kitajska centralna banka presenetljivo začela izvajati avgusta lani, je močno zamajala domače kapitalske trge, negativni sentiment pa letos dobiva tudi globalne razsežnosti.
Čeprav je bila zaradi hitrejšega ohlajanja kitajskega gospodarstva že nekaj časa pod vprašajem vzdržljivost fiksiranja valutnega tečaja domače valute v primerjavi z ameriškim dolarjem in je marsikateri finančni guru napovedoval zlom kitajskega juana, je intenzivnost korekcije delniških tečajev kot posledica spremembe politike uravnavanja deviznega tečaja kitajske centralne banke močno presenetila večino svetovne investicijske javnosti. Svetovni delniški trgi imajo letos enega izmed najslabših začetkov leta, pod velikim pritiskom pa so se znašli tudi valutni tečaji, kjer prednjačijo države v razvoju, kar ne preseneča. Kitajski juan je v primerjavi z ameriškim dolarjem od lanskega avgusta do ponedeljka izgubil več kot 5 odstotkov vrednosti, depreciacija kitajske valute pa je sprožila val depreciacij (v primerjavi tako z ameriškim dolarjem kot tudi kitajskim juanom) domala vseh valut držav v razvoju. Najslabše jo je odnesel južnoafriški rand, ki je od avgusta do danes izgubil kar 40 odstotkov vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem. Med pomembnejšimi valutami držav v razvoju Južni Afriki sledita mehiški peso z 11-odstotnim in turška lira z 10-odstotnim padcem vrednosti.
Vse bolj se povečuje verjetnost, da bo Kitajska s spremembo svoje devizne politike zanetila valutno vojno med državami v razvoju (in kaj kmalu tudi z razvitim delom sveta), v kateri se bodo države s pomočjo nižanja vrednosti domačih valut borile za konkurenčnost domačega izvoznega sektorja. Čeprav depreciacija domače valute izboljšuje konkurenčnost izvoznega segmenta ekonomije, pa lahko njeni negativni učinki na domačo porabo (uvožene dobrine postajajo relativno dražje) kot tudi večje finančno breme dolga v tujih valutah (vprašajte tiste, ki imajo posojila v švicarskih frankih) kaj kmalu izničijo in tudi presežejo pozitivne učinke izvoza. Glede no to, da globalna gospodarska aktivnost ponovno kaže znake šibkosti, si nihče ne želi valutne vojne večjih razsežnosti, ki bi še dodatno zavrla že tako počasno gospodarsko okrevanje. Gibanje kitajske valute neizpodbitno narekuje dogajanje na kapitalskih trgih in najverjetneje se bo ta trend nadaljeval tudi v bližnji prihodnosti.
Vir: Bloomberg
Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz
