Kitajska v nižanje obrestnih mer, Indija v investicije

Rez temeljne obrestne mere, ki ga je kitajska centralna banka naznanila v soboto, in predlog agresivnejše porabe proračunskih sredstev v Indiji nadaljujeta trend stimulativnih ekonomskih ukrepov, ki smo mu priča v zadnjih mesecih. Medtem ko se ZDA pripravljajo na prenehanje šest let trajajoče ultraohlapne monetarne politike, Kitajska, ki je v začetni fazi globalne gospodarske krize pomagala iz luknje izkopati svetovno gospodarstvo, vstopa v nov cikel stimulativnih ukrepov. V soboto je kitajska centralna banka sprejela sklep o drugem zaporednem rezu temeljne obrestne mere v zadnjih treh mesecih.

Trend upadanja cen (deflacija), zaradi česar se povečuje realna cena stroška dolga visoko zadolženih podjetij, upočasnjevanje industrijske in investicijske dejavnosti, ohlajanje domačega nepremičninskega trga ter posledično hitrejša upočasnitev gospodarske rasti v državi od pričakovane so glavni razlogi, ki so kitajsko centralno banko vodili pri njeni odločitvi o ohlapni monetarni politiki.

Glede na to, da je za konec tedna napovedno redno letno zasedanje centralnega komiteja, največjega odločevalnega telesa v državi, je svetovno investicijsko srenjo sobotna (nepričakovana) izjava monetarne oblasti nekoliko presenetila. Zakaj z objavo niso počakali na zasedanje komiteja, ali je ekonomija v še slabšem stanju, kot smo pričakovali, za koliko bodo znižali napoved gospodarske rasti za letošnje leto, so najpogostejša vprašanja, ki jih zasledimo med komentarji finančnih novinarjev in analitikov. Odgovore na ta vprašanja bomo najverjetneje dobili v uradni objavi po končanem zasedanju partije. Ne glede na to pa lahko z veliko mero verjetnosti pričakujemo, da nedavni ukrep monetarne politike ni bil zadnji in da bomo letos na Kitajskem priča novim monetarnim in najverjetneje tudi fiskalnim spodbudam, ki naj bi spodbudile gospodarsko aktivnost v državi.

Novice o spodbudi gospodarstva prihajajo tudi iz druge največje azijske države, Indije. Po daljšem obdobju fiskalne konsolidacije, s katero se je znatno izboljšalo javnofinančno stanje v državi, so se v Indiji odločili, da je napočil trenutek za agresivnejšo porabo proračunskih sredstev ali po domače državne investicije. Večina sredstev naj bi bila namenjena za posodobitev in izgradnjo cestne in železniške infrastrukture, dolgoletnih ozkih grl, ki so preprečevala hitrejši razvoj države. Poleg investicij so napovedali tudi določene pozitivne spremembe v davčni zakonodaji, predvsem na področju nepremičnin in prometnega davka, z namenom povečanja transparentnosti in poenostavitve poslovanja zasebnega sektorja. 

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz