Kaj vam prinese 20 letno varčevanje po 100 evrov mesečno

Naj povzamem misel ameriškega pisatelja, esejista, političnega aktivista, okoljevarstvenika in filozofa Henryja Davida Thoreaua, ki pravi: »Če bi gradil gradove v oblakih, ni potrebno, da gre tvoje delo v nič; tam naj bi tudi bili. Zdaj pa jim postavi temelje«.

 

In temelj vsakega posameznika in družine predstavlja varnost, ki jo lahko dosežemo tudi z varčevanjem. Varčevanje je najenostavnejši in učinkovit način doseganja finančnih ciljev in je zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Če k varčevanju pristopate z daljšim časovnih horizontom, z na primer 20 letno naložbeno perspektivo, postanete dolgoročni vlagatelj.

In kakšna je prednost biti t. i. dolgoročni mali vlagatelj. Vsak mesec vložite enako vsoto, na primer 100 evrov v izbrani vzajemni sklad ali sestavljeni paket skladov, ki je oziroma so, usmerjeni na delniški trg. Vaša vrednost investicije oziroma sredstev, ki se v obdobju varčevanja plemeniti, se lahko spreminja, vendar bo v daljšem časovnem obdobju vaš povprečni donos višji od tistega, ki vam ga v enakem času ponudi varnejša oblika varčevanja, kot je to na primer varčevanje na banki.

 

Korekcije so nekaj običajnega

Na gibanje delniškega trga in gibanje vzajemnih skladov vplivajo gospodarska kot tudi politična dogajanja po svetu, ki lahko vlagateljem v času varčevanja poženejo tudi kri po žilah. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in padci. Nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto. Varčevanje v vzajemnih skladih vam ustvarja donos, ki je kot nagrada za sprejemanje tveganja in je lahko kakšno leto višji za 11 odstotkov, naslednje leto nižji za 6 odstotkov nato spet višji za 9 odstotkov in tako naprej. Gre torej za obliko varčevanja, ki prinaša »divjo vožnjo« v primerjavi z varnejšo in predvidljivo možnostjo varčevanja, kot so to varčevalni računi na banki. Seveda ima varnost svojo – po večini – nizko ceno, medtem ko s tveganjem pridobite premijo. V primeru postopnega, mesečnega in tako dolgoročnega varčevanja se vpliv opisane volatilnosti ali t. i. nihajnosti v veliki meri izniči. To pa pomeni, da v takšni obliki postopnega varčevanja v vzajemnih skladih, če tudi se lahko v določenem letu zgodi zlom trga, ni potrebe izgubljati spanja, saj veste, da boste zaradi sprejemanja tveganja kasneje nagrajeni s premijo oziroma nagrado in to je potencialno višji donos, medtem ko je tudi čas na vaši strani, saj daljši kot je čas varčevanja, bolj vam znižuje večino tveganja.

 

Metoda povprečnega stroška

Prednost dolgoročnega mesečnega varčevanja predstavlja tudi metoda povprečnega stroška, ki jo lahko opišem na naslednji način. Ko varčujete v skladih kupujete točke izbranega sklada. In ker vsak mesec vložite na primer 100 evro, kupujete točke sklada, tako v dobrih kot tudi v slabih časih. V dobrih časih se vrednost vašega sklada poveča.

Recimo, da začnete kupovati točke delniškega sklada, katerega vrednost točke znaša 20 evrov. Za vloženih 100 evrov dobite 5 točk. Leto kasneje je sklad delal dobro in cena točke sklada se je dvignila na 25 evrov. Sedaj za vloženih 100 evrov dobite le 4 točke sklada, vendar ste vseeno zadovoljni, saj vam je sklad za prve kupljene točke ustvaril 25 odstotni donos. Naslednji mesec je točka sklada znašala 21 evrov, tako ste v tem mesecu dobili 4,76 točk in tako naprej. Takšen način varčevanja vam v dobrih časih zbere manj delnic, kar morda zmanjšuje potencialno rast v prihodnosti, vendar pa tudi pomeni, da z vašo naložbo dosegate dober skupni dobiček oziroma donos. Recimo, da pa cena točke sklada v naslednjem letu pade iz 20 na 15 evrov. Tako za 100 evrov mesečnega zneska kupite več točk in sicer 6,66 točk. Naslednji mesec pa se točka zviša na 19 evrov, kar pomeni, da dobite 5,26 točk. Medtem ko vas lahko nerealizirana vmesna izguba zaradi padanja vrednosti točke sklada čustveno bremeni, ste realno gledano na dobri poti, saj ste dobili ugodno ali znižano (akcijsko) ceno točke sklada za mesečno vplačilo 100 evrov vaše naložbe. Ker se je cena točke sklada znižala na 15 evrov, lahko v povprečju mesečno kupite več točk (6,67 točk) sklada, vse dokler traja padanje vrednosti točke, kar vas lahko sicer čustveno bremeni, a vendar ni potrebe po tem, saj ob padanju vrednosti točke pridobivate večje število točk. Ko se po npr. šestih mesecih na delniški trg vrne optimizem, ste lahko zadovoljni, saj ste kupili in zbrali kar 40 točk (6 x 6,67 točk) na dnu delniškega trga in si tako povečali potencialno rast v prihodnosti. Ko se cena točke sklada vrne na prvotnih 20 evrov, se začetna izguba iz prvega leta popolnoma izniči ter hkrati vam dobiček ali donos šestmesečnih ugodno kupljenih točk naraste.

 

Naj vas ne premagajo čustva

Če obdržite svoj razum, torej da vas čustva ne premagajo ter se držite zastavljenega varčevalnega načrta, tudi ko se delniški trg obrne navzdol, zberete več točk sklada za svoj denar. Te dodatno zbrane točke povečajo donos vaši naložbi, ko se delniški trg znova odbije. In prav to je velik del razloga zakaj preudarni (modri) vlagatelji dobijo višjo dolgoročno donosnost v primerjavi z varnejšimi naložbami, in to kljub vmesnim vzponom in padcem na delniškem trgu.

O avtorju: Katja Bogataj Kopriva

Strokovna finančna svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami v industriji vzajemnih skladov. V družbi Generali Investments (prej KD Skladi) je že od leta 2006. Njen vsakdanji izziv sta zadovoljstvo strank družbe ter uspešno plemenitenje njihovih portfeljev.