Kaj lahko pričakujemo v letu 2019

Končuje se leto 2018 in konec leta je primeren čas za pregled bilance. Obenem pa je treba tudi oblikovati načrte za naslednje leto. Letošnje leto se je začelo na krilih optimizma. Gospodarski obeti so bili dobri, davčna injekcija v ZDA pa je prinesla napovedi rasti dobičkov v višini 30 odstotkov. Sledila je spomladanska korekcija, kajti optimizem je bil na ekstremnih ravneh. Vseeno so globalni delniški trgi, če jih merimo v evrih, nadaljevali rast in v drugi polovici leta dosegli nove vrhove.

 

Prav tako je bilo zelo optimistično v ZDA, kjer so delniški trgi v evrih do konca septembra dosegali skoraj 15 odstotkov višje tečaje kot na začetku leta. Evropske delnice so bile v istem obdobju precej bolj na udaru, kajti vse leto so počasi drsele navzdol. Še slabše je bilo na trgih v razvoju, kjer so bile cene že oktobra več kot 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Ameriški delniški trgi so tako večino leta pridobivali v primerjavi z drugimi trgi. Rast dobičkov ter močan domači trg sta poganjala tečaje. Ko pa smo prišli v oktober, so se težave začele prelivati tudi v ZDA.

Trgovinska vojna, ohlajevanje nekaterih makroekonomskih podatkov, umikanje FED s trga, slabše razmere v Evropi in na Kitajskem pa so povzročili, da ameriške delnice niso več zdržale in so prav tako zabeležile padec. Tako so trenutno na letni ravni v minusu. Struktura ameriškega trga je trenutno taka, da so glavni igralci precej bolj pasivni pri svojih odločitvah in premikanje trgov precej monotono. Kar pomeni, da ko se zadeve obrnejo, večinoma vsi začnejo prodajati in padci so hitri in globoki. Trenutni tečaji ameriških podjetij pomenijo, da so delnice precej cenejše, kot so bile na začetku leta, kajti rast dobičkov v letošnjem letu je bila nadpovprečna. Ugodne napovedi ostajajo tudi za naslednje leto, ko je napovedana rast dobičkov za ameriška podjetja okoli 8 do 10 odstotkov. Med vlagatelji se je začelo porajati vprašanje, ali lahko ameriška ekonomija v naslednjem letu ko je napovedana rast zabeleži upad, recesijo. Zaenkrat makro podatki na to ne kažejo oziroma je verjetnost zelo majhna. Najverjetneje pa sledi upad rasti, vendar lahko še vedno pričakujemo rast BDP v višini 2 do 3 odstotkov. Pričakovanja za FED nakazujejo dva dviga obrestne mere tudi prihodnje leto, kaj več ne pričakuje nihče. Interna politična situacija v ZDA je relativno stabilna. Za Trumpa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutne metode dela, ko se preko twitterja odziva na različne teme.

Politično precej bolj kompleksna ostaja Evropa, kjer so želje posameznih držav različne ter usklajevanje počasnejše. Neodzivnost na globalne spremembe pa na daljši rok za Evropo ne prinaša nič dobrega. Delniški trgi kažejo precej klavrno sliko, vseeno pa velja omeniti, da so nekatere vrednotenja delnic zelo zanimiva in da lahko ob pozitivnem razpletu nekaterih težav evropske delnice pozitivno presenetijo. Tudi posamezni trgi v razvoju že ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Lani smo napisali, da je v trgih že vračunana večina pozitivnih razpletov, kar se je tudi potrdilo. Za prihodnje leto pa velja, da so na delniških trgih priložnosti, bo pa treba investirati strpno, se ne zaletavati in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O izbranih naložbah velja pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Morda velja narediti tudi kakšno realokacijo sredstev.

Pa srečno!

 

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.