Kaj lahko pričakujemo od kotacije NLB

V trenutku, ko to pišem, je glavno vprašanje vseh, ki se tako ali drugače ukvarjamo s trgovanjem na domači borzi, kakšno prodajno ceno bo v prvi javni ponudbi ali IPO za NLB dosegla država in kolikšen bo sploh interes domačih, predvsem pa tujih investitorjev. Pred objavo so bile ocene udeležencev različne in so se gibale med 60 in 100 odstotki knjigovodske vrednosti, nakar je v petek SDH objavil, da bo cena nekje med 0,67 in 0,87 knjigovodske vrednosti.

Primerjava s tržnimi cenami bank, ki poslujejo v Vzhodni Evropi, je zelo težka. Italijanska Unicredit, denimo, kotira pri ceni, ki ne dosega niti polovice knjigovodske vrednosti, medtem ko je cena največje romunske Banke Transilvanija pri 160 odstotkih knjigovodske, podobno pa velja tudi za poljske banke. Primerjava z NLB ni preprosta, še posebno ob podatku, da sta poljski in romunski kapitalski trg precej večja in bolj likvidna. Na teh borzah vzdržujejo visoke cene delnic poleg številnih ameriških in zahodnoevropskih vlagateljev domači kapitalsko izredno močni pokojninski skladi s konstantnimi nakupi. Teh med kupci NLB ni pričakovati, verjetno pa bodo med njimi tovrstni skladi iz Hrvaške.

Tako med bodočimi delničarji naše največje banke lahko pričakujemo veliko ameriških hedge skladov, ki pa po svoji naravi nastopajo zgolj iz špekulativnih razlogov in iščejo samo kratkoročne dobičke.  Ti bodo ob najmanjši apreciaciji cene delnice NLB na borzi iskali izhod oziroma unovčevanje dobičkov. Kar je zelo slaba popotnica za gibanje delnice, ko bo le-ta v drugi polovici novembra začela svojo borzno pot. Kakršnakoli bo tako dosežena cena delnice NLB v prvi prodaji – nadaljnje rasti tečaja ni mogoče pričakovati. Razmere na svetovnih borzah so najslabše mogoče, letošnje bilance investicijskih skladov pa večinoma kažejo na precejšnje izgube. Čas za prvo prodajo NLB je torej za državo zelo slab, skoraj si upam trditi, najslabši mogoč.

Objavljeno v časniku Delo, 27. oktober 2018

 

O avtorju: Grega Meden

Grega Meden ima več kot 15 let delovnih izkušenj na finančnem področju. Svojo poslovno pot je začel leta 1999 v borznoposredniški hiši BPH in PM&A kot borzni posrednik in upravitelj ter jo nadaljeval kot vodja trgovanja v KD BPD. Od leta 2008 je zaposlen kot samostojni upravitelj v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer kot specialist za regijo skrbi predvsem za naložbe sklada Generali Jugovzhodna Evropa. V tujini je bil član upravnega odbora v makedonski družbi KD Fondovi A. D. Skopje (odslej Generali Investments) in investicijske družbe ZIF BLB Banja Luka.