Kaj so bili vzroki za popravek na kapitalskih trgih

Januarski borzni tečaji so bili videti prelepi in na trgih smo bili v začetku februarja slabih deset odstotkov nižje kot na vrhovih v januarju. Korekcija je bila hitra in tudi precej velika, če jo gledamo v kontekstu zadnjih let.

Vlagatelji so se razvadili, saj so se tečaji pretekla leta večinoma vzpenjali, kakšnega resnega negativnega gibanja pa niso bili deležni. Razlog za začetek negativnih premikov so bili ETF-ji, ki prinašajo pozitivne donose, če nihajnost ostane nizka. Ta zelo popularna stava na nizko nihajnost je v zadnjem času privabljala vedno več vlagateljev, ki pa se niso zavedali tveganj. Ob kakšni večji spremembi nihajnosti oziroma indeksa VIX lahko ti skladi svoje naložbe likvidirajo, vlagatelji pa ostanejo praktično brez vsega. To se je tudi zgodilo, začela se je korekcija, indeks VIX je začel rasti. Ko je ta rast dosegla kritično raven, so svoje dodali še ETF-ji, ki so likvidirali svoje pozicije, in začela se je verižna reakcija. ETF-ji so med vlagatelji povzročili še večjo paniko in potisnili tečaje še bolj v negativno smer. Nekateri izmed njih so imeli še vzvod na stavo o nizkem indeksu VIX, in ko so ti likvidirali svoje pozicije, so ceno VIX-a potisnili še višje. Začela se je manjša vsesplošna panika in tudi preostali investitorji so postali bolj previdni. Snežna kepa se je začela valiti in v nekaj dneh smo zabeležili okoli 10-odstotno korekcijo. Vidimo, da se zaradi narave trga, kjer so prisotni algoritmi in ETF-ji, stvari odvijejo zelo hitro ter zelo močno v negativno smer. V tem popravku je po nekaterih ocenah izpuhtelo približno 10 milijard dolarjev, ki so bili v omenjenih ETF-jih. Številke pa so lahko tudi precej višje, saj podatki, koliko je bilo vseh stav na nizko volatilnost, niso javni. Vse to je povzročilo vsesplošno ugibanje, ali je to samo popravek ali pa se lahko začnejo tečaji gibati v negativno smer za dlje časa. Ameriški delniški trgi so se hitro vrnili na precej višjo raven. Razlogi so predvsem davčna reforma ter nakupi lastnih delnic s strani podjetij. Prebrali smo lahko, da so podjetja izkoristila korekcijo in povečala nakupe lastnih delnic. Tudi reforma je za ameriška podjetja letos zelo dobrodošla, saj bodo višji dobički nekoliko znižali nadpovprečna vrednotenja. Ker se je popravek začel v ZDA, je vplival tudi na druge delniške trge po svetu. Približno enako rdeči so bili tudi tečaji v Evropi in na trgih v razvoju.

Zdi se, da so trgi prišli na ravni, ko lahko že manjše razočaranje prinese večjo negativno gibanje tečajev. Letošnje leto ne bo tako enosmerno kot lani, podjetja pa bodo morala upravičiti visoka pričakovanja, ki so vračunane v cene delnic.

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi KD Skladi, kjer upravlja globalni sklad skladov KD Prvi izbor, geografski sklad KD Amerika ter sektorska sklada KD Tehnologija in KD Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2010 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.