Japonska zvezda 2015?

Slovenski investitorji spremljamo japonski delniški trg večinoma le občasno ali pa sploh ne, saj deželi vzhajajočega sonca po več kot dveh izgubljenih desetletjih še kar ni uspelo iziti iz krize. Ta se je začela v začetku 90. let, ko je po neverjetni rasti Nikkei dosegel skoraj 40.000 točk, danes, 25 let pozneje, pa je še vedno več kot pol nižje (okoli 18.000 točk). A vendarle se leto 2015 začenja z upanjem, da je to prelomno leto, ko se bodo kazalci obrnili navzgor.

Lani je z izvolitvijo Abeja prišlo do preloma v ekonomski politiki. Centralna banka je postala zelo stimulativna, cilj je po letih deflacije dvigniti inflacijo na dva odstotka, nižja vrednost jena pa naj bi skupaj z drugimi ukrepi dala zagon izvozno usmerjenemu gospodarstvu. Pričakovanja gospodarske rasti za letos so sicer še vedno konservativna, med enim in dvema odstotkoma, pri čemer višjo številko omenjajo le veliki optimisti. Japonska se spopada z demografsko krizo, saj starajoče se prebivalstvo vse manj troši in vse bolj varčuje. A to po drugi strani ustvarja priložnost, saj je v nasprotju z večino drugih držav ogromen japonski dolg le dolg do njenih državljanov. Več kot 90 odstotkov vseh japonskih obveznic pokupijo japonski institucionalni vlagatelji, predvsem pokojninski skladi. Zato so konec lanskega leta tudi sprostili investicijsko politiko največjega pokojninskega sklada, ki upravlja več kot 1100 milijard dolarjev, in podvojili del naložb, namenjenih za domače in tuje delnice. To bo predstavljalo pomemben generator rasti japonskih delnic v 2015. Dodatno spodbudo dajejo tudi nizke cene energentov in surovin, saj Japonska večino teh uvozi, tako da trenutni nivoji močno povečujejo konkurenčnost japonskih podjetij. Največjo nevarnost sicer predstavlja ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki je največji japonski izvozni trg, a verjamem, da bo pristanek na Kitajskem mehak.

V letu 2015 se med vsemi regijami pričakuje najvišjo rast dobičkov ravno na Japonskem. Japonske neto profitne marže so z nekaj več kot petimi odstotki bistveno nižje kot v Evropi in skoraj še enkrat nižje kot v ZDA, kjer v povprečju znašajo okoli 10 odstotkov. Nižja vrednost jena in močan padec cen surovin bosta močno vplivala na rast marž ter s tem na dobičkonosnost japonskih podjetij. Če v sliko dodamo še vrednotenja, ki so z vrednostjo kazalnika P/E okoli 15 najnižja med razvitimi trgi, lahko zaključimo, da je oder za japonsko presenečenje v 2015 pripravljen. Prestrukturiranje japonskih podjetij je po poku balona z začetka 90. let končano, zadolženost pa najnižja v zadnjih 20 letih. Podjetja se vse bolj tudi internacionalizirajo, saj so ugotovila, da morajo prevzemati v tujini, če želijo rasti. Rast pa je prelomna točka, ki privablja vlagatelje.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja