Izberite modro pot za dodatno plemenitenje privarčevanih sredstev

Slovenci veljamo za zelo varčen narod in se več kot očitno zavedamo, da nam varčevanje na dolgi rok omogoča večjo finančno varnost. Nadpovprečno varčujemo v klasičnih bančnih produktih, na bančnih računih pa imamo skoraj 19 milijard evrov. Povprečni Slovenec je lani prihranil 1.750 evrov, kar je glede na preostalo Evropo zelo veliko. In ko razmišljate o prihodnji finančni varnosti vaše družine, razmišljate tudi o poti oziroma o načinu, kako zaslužen denar dodatno oplemenititi na način, da se njegova vrednost realno gledano povečuje.

Zakaj realno gledano? Zavedati se moramo, da na denar na bančnem računu in na privarčevano vsoto vseskozi vpliva inflacija. Zaradi nje ima denar tudi svojo časovno vrednost. To preprosto pomeni, da se čez čas zaradi rasti cen (ciljna stopnja inflacije je okrog 2 odstotka) vrednost denarja zmanjšuje oziroma se zmanjšuje njegova kupna moč. Posameznik tako z istim denarnim zneskom ni več zmožen kupiti iste količine blaga kot je to lahko storil pred enim mesecem ali letom, temveč manj. Zato se morate pametno odločati tudi o za vas primerni poti plemenitenja ali investiranja sredstev na način, da povečate vrednost zasluženega oziroma privarčevanega denarja. Zelo primeren način zaščite pred inflacijo so lahko izbrane investicije ali varčevanje, ki na letni ravni prinašajo več kot je izmerjena inflacija – srednjeročni cilj Evropske centralne banke je doseganje inflacije pod, vendar blizu, dveh odstotkov.

Tukaj je pomembno tudi to, da imate možnost da se dodatno informirate o različnih načinih varčevanja in investiranja, saj imate, poleg varčevanja na banki, še druge možnosti za plemenitenje in investiranje vaših sredstev. Primerna alternativa so lahko tudi vzajemni skladi, saj vam vlaganje in varčevanje v njih omogoča, da si dodatno povečate rast vašega denarja v določenem času, tudi zahvaljujoč moči obrestnega obrestovanja.

Anekdota pravi, da ko so nekega dne fizika in nobelovca Alberta Einsteina vprašali, katera je najmočnejša sila v vesolju, je izstrelil, da obrestno obrestovanje. Zakaj? Vzemimo za primer varčevanje na banki, kjer vplačamo glavnico, ki se obrestuje po določeni letni obrestni meri. Osnova za obrestovanje je namreč vedno začetna glavnica. In če te letne obresti ne dvignemo ampak jih pustimo v banki, da se obrestujejo naprej, že govorimo o obrestno obrestnem računu. Osnova za obrestovanje je vedno začetna glavnica skupaj z natečenimi obrestmi v preteklih obdobjih. Tako se glavnica veča zato posledično dobimo pri nespremenjeni obrestni meri vsako leto več natečenih obresti. Ker pa so že nekaj časa obrestne mere na depozite izredno nizke, govorimo o povprečni 0,35 odstotni letni obrestni meri, ki ne pokrije niti letne inflacije, kar pomeni, realno gledano, da naša privarčevana vsoto zgublja na kupni moči.

Pri dolgoročnih investicijah oziroma pri dolgoročnemu načinu varčevanja so najbolj na udaru inflacije predvsem denarne naložbe – depoziti, denar doma, denar na bančnem računu in velikokrat tudi obveznice, ki ne uspejo doseči donosa, ki bi nam ohranil realno kupno moč denarja. Zdaj, ko veste, zakaj bi morali tudi dodatno vlagati, se morda sprašujete, kdaj pa je pravi čas za investiranje ali varčevanje v vzajemnih skladih? Odgovor na to je vedno preprost. Sedaj je pravi čas. In zakaj ravno sedaj? Čas je vsekakor najpomembnejši element pri investiranju (vlaganju) na dolgi rok. Prej, kot boste začeli, prej bodo vidni tudi rezultati in le-ti so lahko na dolgi rok zaradi povprečnih donosov in obrestno obrestnega računa zares nadpovprečni. Vlaganje v vzajemne sklade se vam morda zdi zastrašujoče, saj vedno obstaja potencialno tveganje za izgubo, vendar pa obstaja še večji potencial za resen dobiček. Čeprav tveganja ne morete popolnoma odpraviti, pa ga lahko znatno zmanjšate, če vlagate in plemenitite pametno ter preudarno. Vlaganje v na primer vzajemne sklade je primerno tako za konzervativne vlagatelje, kot tudi za agresivnejše vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti višje stopnje tveganja. Prav tako so na vaši strani tudi zgodovinski podatki, ki dokazujejo, da vlaganje na svetovne delniške trge v daljšem obdobju prinaša pozitivne rezultate. S podaljševanjem naložbenega obdobja (časovnega horizonta) se verjetnost pozitivnega donosa opazno povečuje.

Če za konec izpostavim še zgodovinske zakonitosti ameriškega delniškega trga (delniški indeks Standard & Poor‘s 500) v zadnjih sto letih, lahko pridemo do ugotovitve, da je delniški trg res dinamičen in nihajen, hkrati pa na daljše obdobje za sprejeto tveganje prinaša potencialno bogato nagrado – nadpovprečni donos (gledano tako nominalno kot tudi realno). Odločitev za vlaganje in varčevanje v vzajemne sklade je sedaj na vaši strani in čeprav je lahko tvegano, je najbolje, da ga preprosto sprejmete, saj vas lahko prav odločitev za ne vlaganje (ne-investiranje) v vzajemne sklade ali podobne oblike naložb stane veliko več denarja kot vmesna izguba nekaj denarja s slabo naložbo (odločitvijo). Pa srečno!

O avtorju: Katja Bogataj Kopriva

Strokovna finančna svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami v industriji vzajemnih skladov. V družbi KD Skladi je že od leta 2006. Njen vsakdanji izziv sta zadovoljstvo strank družbe ter uspešno plemenitenje njihovih portfeljev.