Grška drama

Gledališče, ki je bilo popularno v stari Grčiji, je danes ponovno v razcvetu. Folklora med kreditojemalci in kreditodajalci na trenutke spominja na komedijo, vse bolj pa se zdi, da bo zadnje dejanje tragedija.

Vseeno pa je potrebno na pogajanja gledati nekoliko bolj konservativno, saj je prisotno veliko »zaigrane« drame. še vedno veliko pomeni tudi volja grškega ljudstva, ki skozi različne ankete kaže, da si ne želijo zapustiti Evropske unije. Okoli 70 odstotkov prebivalstva si želi kompromisa in okoli 50 odstotkov bi rajši sprejelo dogovor, kot pa da bi zapustili območje evra. V praksi bi zapustitev evrske skupine za Grke pomenila katastrofo, kar bi njihov standard še bolj znižalo. Kupna moč bi upadla in verjetno bi to ponovno pomenilo menjavo oblasti in nestabilnost v državi. Na daljši rok pa bi bila slika odvisna od sprejetih reform in programov. Ali bi bili ti taki, ki omogočajo državi napredek in so primerljivi z razvitimi državami ali pa so primerljivi z državami, kjer napredka ni. Grška drama pa posredno vpliva tudi na dogajanja drugje po svetu. Dražje zadolževanje v celotni Evropi in nižje cene delnic na evropskih borzah so v veliki meri posledica trenutne negotovosti. Pomemben pa je tudi čas, ki ga evropski voditelji namenjajo reševanju. Ta čas, glede na težave, ki jih imajo tudi preostale evropske države, predstavlja ogromen oportunitetni finančni vložek. Če bi ta čas in energijo usmerili v preostale težave, bi Evropa lahko bila bolj primerljiva ZDA. Tam je brezposelnost rekordno nizka, makroekonomski kazalci so izredno optimistični, delniški trgi precej višje kot leta 2008, valuta je močna. Glavna tema pogovorov ostaja dvig obrestnih mer, ki je vse bolj verjeten v septembru. Po štirih letih si je ameriška ekonomija toliko opomogla, da se bomo končno premaknili iz ničelne obrestne mere. Če pogledamo zgodovinsko, kaj se je dogajalo z delnicami na ameriški borzi pred prvim dvigom obrestnih mer in po njem, vidimo, da je slika zelo optimistična. Leto dni pred prvim dvigom, takih primerov je od leta 1954 kar devet, so delnice v povprečju pridobile nekaj več kot 20 odstotkov. Po prvem dvigu pa so delnice zrasle v osmih od devetih primerov. V povprečju so pridobile okoli devet odstotkov. Kot kažejo pretekli podatki, začetek dvigovanja obrestnih mer ne predstavlja večje nevarnosti za delniške trge.

Vidimo, da so posamezne države trenutno v precej različnih stanjih in takšno je tudi trenutno dogajanje na svetovnih borzah. Kratkoročne odločitve, ki jih čakamo iz Grčije, pa bodo imeli tudi dolgoročne posledice.

David Zorman, upravitelj