Finski scenarij za Ukrajino

S pobegom v podeželsko rezidenco zdaj že bivšega predsednika Janukoviča se je ukrajinski konflikt preselil iz ulic Kijeva v ovalne pisarne svetovnih velesil. Protestnike in demonstrante so zamenjali diplomati ZDA, EU in Rusije, ki za zaprtimi vrati odločajo o prihodnosti Ukrajine. Za dobrobit ukrajinskih državljanov bi bil najugodnejši finski scenarij, ki predstavlja najboljši kompromis za vse vpletene stranke.

Ni skrivnost, da Vladimir Putin goji ambicije do nostalgične obuditve Sovjetskega imperija pod imenom »Evrazijska Unija«, v katerem bi imela svoje mesto tudi Ukrajina. Pričakovani vzpon na oblast proevropske opozicije bi Ukrajino zagotovo oddaljil od te ideje, zaradi česar ni izključena niti možnost posredovanja ruskih vojaških sil na ozemlju Ukrajine. V tem primeru bi državljanska vojna najverjetneje državo razdelila na dva dela, »zahodni zahod« in »ruski vzhod«. Grožnjo ruskega vojaškega posredovanja je poleg tega treba gledati v kontekstu  implikacije  ukrajinske revolucije v širši regiji. V primeru, neodločnega odgovora Rusije, bi se lahko hitro opogumili preostali »uporniki«, med katerimi sta v zadnjem obdobju najglasnejša  Kazahstan in Uzbekistan. S tem bi se dodatno omajala ruska prevlada v tem delu sveta. Na drugi strani bi Putin z vojaškim posredovanjem  lokalni svetovni javnosti sporočil, da njegova vladavina temelji izključno na ustrahovanju in prisili, s čimer bi Rusijo pahnil nazaj v temno obdobje hladne vojne. Z vidika EU (in ZDA) je ideja »evropske« Ukrajine zagotovo privlačna, vendar (najverjetneje) ne za ceno vojne pred njenimi vrati. Predvsem pa si EU ne želi neposrednega konflikta z njenim največjim energetskim partnerjem, Rusijo. Kako odvisna je Evropa od ruskega plina in kako pomembna ji je stabilnost v Ukrajini (prek katere poteka ena ključnih dobavnih poti), je bilo najlepše opazno leta 2009. Tedaj je namreč Rusija zaradi spora zaradi cen ustavila dobavo plina v Ukrajino in s tem ohromila velik del Evrope. Kljub velikim vložkom z namenom razpršitve virov energentov je večina evropskih držav še vedno odvisna od ruskega plina in kot taka ranljiva v primeru prekinitve oskrbe.

Najboljša rešitev za  vse vpletene strani bi bila ureditev Ukrajine po vzoru Finske. V tem primeru bi se  med Rusijo, Ukrajino in EU vzpostavil vzajemno spoštljiv medsosedski odnos, ki bi temeljil na ekonomski povezavi. Ukrajina bi se seveda morala odpovedati kakršnem koli vojaškem zavezništvu, ki bi ga lahko v Moskvi interpretirali kot potencialno grožnjo (beri Nato). Rusija pa bi na tak način lahko še poglobila ekonomsko sodelovanje z EU.    

Sašo šmigić, KD Skladi