Evropski raj za prevzeme

Evropsko gospodarstvo se počasi prebuja iz dolgotrajnega spanca, saj se že čutijo učinki politike ničelnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Makroekonomski kazalci kažejo nekoliko več optimizma, poceni denar pa veča naložbeno in s tem tudi prevzemno aktivnost. Zato v zadnjem času opažamo povečano zanimanje evropskih, še bolj pa neevropskih podjetij za prevzeme evropskih konkurentov.

Za prevzeme morata biti izpolnjena dva nujna pogoja. Tarča, ki jo je mogoče prevzeti z zadosti privlačnim prihodnjim poslovanjem, in seveda financiranje. Financiranje že nekaj časa ni vprašljivo, čeprav se je v zadnjem času še dodatno pocenilo. Donosi na 10-letne obveznice večine evrskih držav se približujejo ničli, pa tudi podjetja imajo s svojim donosnim poslovanjem vse več presežnih likvidnih sredstev, ki jih nimajo več kam naložiti. Po drugi strani pa gospodarski optimizem izboljšuje pričakovanja o prihodnjem poslovanju evropskih podjetij.

Prevzemniki navkljub trenutnim relativno visokim vrednotenjem vidijo prostor za zaslužek in prihodnjo rast. Fedexova napoved prevzema nizozemskega logista TNT je najbolj nazoren primer takega razmišljanja. Dobre štiri milijarde evrov vreden nakup temelji – ob ne preveč bleščečem trenutnem poslovanju – predvsem na pričakovanjih o rasti evropskega gospodarstva. Prav logistika je namreč vrsta dejavnosti, ki je zelo močno povezana z rastjo BDP. Drugačen je Shellov 60-milijardni prevzem britanskega plinskega podjetja BG Group. Tukaj gre za konsolidacijo in sinergije v panogi, ki je v zadnjem času pod močnim cenovnim pritiskom zaradi padca cen na svetovnih trgih.

Podobno se tudi japonska podjetja po desetletjih relativno konzervativne politike vse bolj odpirajo in iščejo rast skozi prevzeme. Partner Gorenja, Panasonic, je pred dnevi napovedal, da je namenil pet milijard dolarjev za prevzeme, predvsem v Evropi, s čimer želi okrepiti rast in seveda zmanjšati izpostavljenost do azijskih gospodarstev. V tem duhu velja izkoristiti slovensko privatizacijo za maksimiranje prejetih kupnin, saj poslovno okolje že zelo dolgo časa ni bilo tako polno optimizma in želje po novih poslih.

Ravno včeraj je konzorcij prodajalcev z DUTB na čelu za novega lastnika Pivovarne Laško izbral enega izmed največjih pivovarskih koncernov na svetu, nizozemskega Heinekena. Slovenija pa je končno le dočakala normalen konec neslavne privatizacijsko-tranzicijske zgodbe, ki je v preteklosti praktično potopila nekdaj ponos slovenskega gospodarstva. 

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja, in Grega Meden, samostojni upravitelj