Evropske finančne delnice

V zadnjem komentarju sem pisal predvsem o Turčiji. Ena izmed žrtev zgrešene turške ekonomske politike so tudi delnice evropskih finančnih institucij, ki imajo v Turčiji svoje banke in posojajo turškim podjetjem. Največja so španski BBVA, italijanski Unicredit, francoski BNP Paribas in britanski HSBC.

Vlagatelji so se finančnih delnic želeli ob negotovosti samo znebiti. Posledično smo največje padce videli ravno v tej panogi, čeprav je skupna izpostavljenost tako teh podjetij kot tudi evropskega bančnega sektorja do Turčije relativno nepomembna in ne bo pomembno vplivala tako na rezultate poslovanja kot tudi ne na kapitalsko ustreznost evropskih finančnih družb. Tako ravnanje nekaterih vlagateljev je po moji oceni ustvarilo nakupno priložnost. Za kaj gre?

Zgodba evropskih finančnih delnic je zgodba Evrope. Bile so največja žrtev finančne krize in panoga, ki je okrevala zadnja. Italijani so svoje banke krpali še v letu 2016 in veliko nejedrnih držav (Italija, Španija, tudi Slovenija) se še danes ukvarja s slabimi terjatvami minule krize. To je pri vlagateljih pustilo slab priokus in neevropski vlagatelji se evropskih finančnih delnic izogibajo kot hudič križa. A finančne delnice so danes med cenejšimi v Evropi, finančne družbe pa so precej vitkejše, imajo močne bilance in visoko kapitalsko ustreznost, precej manj tvegan poslovni model in ustvarjajo lepe dobičke ter izplačujejo nadpovprečno visoke dividende. Njihova težava so ničelne obrestne mere, ki navkljub drugačnim pričakovanjem avtorja, še lansko leto, še kar vztrajajo. ECB trmasto vztraja pri negativnih obrestnih merah, zaradi česar je obrestna marža, glavni vir prihodka finančnih družb, zelo nizka.

Zadnji intervju Jensa Weidemanna, šefa nemške Bundesbanke in kandidata za šefa ECB, ki se menja oktobra naslednje leto, zopet daje več upanja vsem, ki stavijo na rast obrestnih mer. Povzetek izjave gre močno v smeri normalizacije obrestnih mer v Evropi, kar bi močno spremenilo poslovno okolje finančnih družb na stari celini. Na bolje. Kaj se v tem primeru zgodi s finančnimi delnicami lahko pogledamo v ZDA. Tam je Fed prvič dvignil obresti konec 2015 in do sedaj smo videli sedem dvigov obrestnih mer, trenutna ciljna obrestna mera je med 1,75 in 2 odstotka, se pa letos pričakuje še dva dviga, naslednje leto pa še vsaj dva, s čimer bi obrestna mera prišla na 3 odstotke. Posledično je ameriška finančna panoga ena izmed donosnejših v zadnjih dveh letih in pol, njen donos znaša od začetka leta 2016 več kot 45 odstotkov, merjeno v evrih.

Evropske finance so v tem času pridelale skoraj 8-odstotni upad vrednosti. Tudi če gledamo samo letošnje leto, vidimo v Evropi več kot 16-odstotni padec, v ZDA pa dobrih 7 odstotkov rasti. Taka razlika v donosnosti gre predvsem na račun boljše donosnosti ameriških družb (tudi višjih obrestnih marž) ter predvsem rasti poslovanja, ki ga prinese bolj optimistično poslovno okolje. Razkorak med gibanjem finančnih delnic v Evropi in ZDA je v zadnjih nekaj letih rekorden, in to okno se bo po moji oceni počasi začelo zapirati. ECB bo s svojo ohlapno politiko še nekaj časa testirala potrpljenje delničarjev finančnih družb, a mislim, da bodo v tem primeru potrpežljivi prišli do nadpovprečne nagrade. Pri tem seveda ne smemo zanemariti splošne klime v gospodarstvu, ki se lahko ob nepredvidljivih politikih hitro skisa, a vseeno trenutno na obzorju ni videti velikih in grozečih oblakov.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 22.avgust 2018 

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima več kot 15 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi KD Skladi. Upravlja naša najstarejša in največja sklada, KD Galileo in KD Rastko, ter KD Dividendni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Na izboru revije Moje finance za leto 2016 je bil sklad KD Galileo izbran za najboljši slovenski mešani - globalni fleksibilni sklad v tri- in petletnem obdobju, prav tako tudi sklad KD Rastko, delniški - evropski. Aleš Lokar pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2016.