Evforično v leto 2018

Optimizem ne popušča. Vse oblike naložb nezadržno rastejo. Posledica desetletja ustvarjanja denarja iz nič. Centralne banke počasi obračajo ploščo, a, kot kaže prepočasi, da bi preprečile nastanek premoženjskih balonov, ki grozijo, da bodo znova povzročili globoko krizo.

 

Prejšnji teden je Fed zvišal obrestno mero za 0,25 odstotne točke in napovedal še tri dvige v letu 2018. To bi obrestno mero dvignilo na raven okoli 2,25 odstotka, kar je – dolgoročno gledano – še zmeraj precej pod povprečjem. ECB bo obveznice odkupovala še vsaj do septembra 2018, kar pomeni nadaljevanje ohlapne politike. Pričakovanja trga o vrednosti trimesečnega euriborja, ki je pomemben za posojilojemalce, so pri -0,27odstotka za konec leta 2018 še vedno močno pod zgodovinskimi stopnjami. Japonska centralna banka za zdaj ne kaže želje po zaostritvi ohlapne denarne politike. Vse kaže, da bo denar še vedno poceni in da se veselica na trgih lahko nadaljuje.

Centralne banke utemeljujejo ohlapno denarno politiko predvsem s trdovratno nizko inflacijo, ki nikakor noče preseči dveh odstotkov na leto. A hkrati dopuščajo močno inflacijo oziroma rast vseh naložbenih kategorij. Delniški trgi so na rekordnih vrednostih in vrednotenja so ena najvišjih v več kot stoletni zgodovini. Donosi na obvezniških trgih so najnižji v znani zgodovini, ta ponekod sega v 18. stoletje. Nepremičnine so v primerjavi s povprečnimi plačami postale zelo drage. In ne nazadnje postaja alokacija kapitala vse bolj neučinkovita. Velika podjetja so tarča prevzemov ob vprašljivih sinergijah. Kriptovalute dosegajo parabolično rast. Ljudje hazardirajo, ne da bi vedeli, kaj sploh kupujejo. Delnice podjetij, ki v svoje ime dodajo besedo blockchain (na primer podjetje Riot Blockchain), v treh mesecih zrastejo desetkratno. Ali pa uvrstitev podjetja Longfin na borzo, njegova delnica je v samo nekaj dneh zrasla s 6 na 70 dolarjev, vrednost družbe pa presega 6,5 milijarde dolarjev, čeprav je v 2016 ustvarila 26 milijonov dolarjev prihodkov, konec junija pa je imela le 30 milijonov premoženja, se pravi toliko, kot kakšno srednje veliko slovensko družinsko podjetje, vrednotenje pa višje, kot so skupaj vredna vsa slovenska podjetja na ljubljanski borzi.

Evforija, ki trenutno vlada, je vseeno dobra za nekaj. Zdaj je primeren trenutek za prodajo naložb, ki jih je v normalnih razmerah težko ali skoraj nemogoče prodati. Poglejte samo nasedle nepremičninske projekte po Sloveniji. Skoraj serijsko stečajni upravitelji dobivajo kupce. Preudaren vlagatelj bo tudi po letih rasti nekoliko preuredil svoj portfelj in zmanjšal delež tveganih naložb, posebno če njegov naložbeni portfelj nima 10- ali več letnega časovnega horizonta. Vlagatelj mora biti posebno pozoren na sestavo portfelja. Če je posamezna naložba zaradi rasti v zadnjih letih močno povečala utež v portfelju, je danes primeren trenutek za uravnoteženje. S tem zmanjšamo izpostavljenost do posamezne naložbe in s tem tveganje.

Zaradi vsega povedanega vlagatelji leto 2018 vidijo kot podaljšek 2017. Tečaji naj bi po pričakovanjih vsaj v prvi polovici leta rasli. Vse je videti odlično. Prelepo. Zato naj svoj zadnji komentar v letu 2017 sklenem s slavnim izrekom najuspešnejšega vlagatelja v zgodovini, Warrena Buffetta: »Bodite pohlepni takrat, ko so drugi boječi, in bodite boječi takrat, ko so drugi pohlepni«.

O avtorju: Aleš Lokar

Aleš Lokar ima dobrih 20 let izkušenj v finančnem sektorju. Kot analitik, upravitelj in borzni posrednik je deloval v borznoposredniških družbah BPH in PM&A. Od leta 2005 dalje je bil zaposlen kot upravitelj premoženja v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je pomočnik direktorja naložbenega sektorja v družbi Generali Investments (prej KD Skladi). Upravlja naša najstarejša in največja sklada, Generali Galileo in Generali Rastko Evropa, ter Generali Globalni, ki se je preoblikoval iz investicijske družbe. Aleš Lokar je prejel prestižni naziv Naj upravljavec premoženja v Sloveniji leta 2017 in 2024 (po izboru revije in portala Moje finance).