Aktualno
Enaka pravila za vse, a kdo bo glavni sodnik?
Obstaja namreč možata in upravičena strast do enakosti, ki ljudi navaja k želji, da bi bili močni in spoštovani. Ta strast teži k temu, da dvigne male na raven velikih. Toda v človekovem srcu je najti tudi pokvarjeno nagnjenje do enakosti, po katerem hočejo šibki potegniti močne na svojo raven in zaradi katerega imajo ljudje raje enakost v suženjstvu kot neenakost v svobodi, je Alexis de Tocqueville zapisal v tridesetih letih devetnajstega stoletja ob preučevanju demokracije v Ameriki.
še kako je omenjen sestavek aktualen ob uvajanju bančne unije. Evropska komisija je desetega julija predstavila predlog enotnega mehanizma za reševanje bank v težavah. Predlog je na nekaterih točkah zelo revolucionaren in bo v primeru sprejetja eden glavnih stebrov »bolj povezane« Evropske unije.
Predlog usklajuje pravila za vse banke v EU in je bil razvit na podlagi dobrih praks z reševanjem bank v težavah v zadnjih petih letih in naj bi začel veljati leta 2015. Uvaja tudi številne novosti. Evropska komisija bi dobila pristojnost vsemogočnega razsodnika evropskih bank v težavah. Prva novost je, da lahko na podlagi analize dolgoročnega poslovnega modela banke med drugim odloča o življenju in smrti posamezne inštitucije, kar je precedens. Do sedaj je bila politika, da morajo biti vse banke rešene. Drugo se nanaša na državno pomoč bankam. Banka je upravičena do državne pomoči šele tedaj, ko lastniki kapitala in podrejenih obveznic izgubijo svoj vložek. V tem primeru je prišlo do kompromisnega predloga, saj so si nekateri želeli, da bi breme nosili vsi vlagatelji, spet drugi pa, da ga nosijo lastniki kapitala. Tretje pravilo dodeljuje evropski komisiji vlogo operativnega vodje posameznega reševalnega postopka, kar pomeni potrjevanje vsakega posameznega ukrepa v banki.
V tem smislu lahko tudi razumemo zaustavitev prenosa slabih terjatev slovenskih bank na Družbo za upravljanje terjatev bank, saj predlog vsebuje tudi nove napotke za reševanje bank v vmesnem času in naj bi začel veljati z avgustom. Za slovenskega varčevalca je zelo pomembno dejstvo, da mu bo zelo verjetno prihranjen »ciprski model« konverzije dela depozitov v delnice. Na drugi strani bodo lastniki delnic in podrejenih obveznic verjetno izgubili vse. Na evropski ravni pa bo preteklo še veliko črnila in razprav o tem, ali nas enakost vodi na boljše oziroma na slabše.
Primož Cencelj, CFA, KD Skladi
