ECB vabi k financiranju projektov z dolgom

Približuje se mesec radosti, obdarovanja in veselja in vse bolj je verjetno, da bi lahko Evropa praznovala še dodatnega dobrega moža. Miklavžu, božičku in Dedku Mrazu bi se lahko pridružila še Super Mario. Z zadnjim mislim na guvernerja Evropske centralne banke Mario Draghija. ECB ima namreč 3. decembra novinarsko konferenco, kjer je mogoče pričakovati novo znižanje obrestne mere ter podaljšanje nestandardnega ukrepa kupovanja obveznic.

Razumno bi bilo zaključiti, da je to pravljičen začetek meseca za vse, ki imajo svoje kredite vezane na euribor, saj bo mesečni obrok spet nižji. Prav tako lahko uživajo tudi varčevalci v obveznicah ter podjetja, ki hočejo priti do novih virov. Banke bodo ob še bolj negativni obrestni meri še bolj tepene, če bodo denar tiščale pri sebi.

Vidi se, da bo ECB naredila vse za zvišanje inflacije, saj je ta pod dvema odstotkoma že občutno predolgo. Ekonomska kriza je v evropsko gospodarstvo zarezala globoko rano. Po ocenah ECB naj bi trajalo kar 31 kvartalov, da bi evro države dosegle pred krizno višino BDP, kar je bistveno več kot v ZDA (14 kvartalov). Ideja ECB je popolnoma preprosta. Imeti denar v roki postaja vse bolj drag »špas«. Tisti, ki ga imajo naj ga bodisi porabijo ali naložijo v bolj tvegane oblike. Tisti pa, ki imajo ideje, znanje in pomanjkanje časa, pa naj izkoristijo poceni denar za investicije, razvoj ter najamejo tiste s časom in pomankanjem. Seveda pa bi morala biti tudi domača politika razumnejša in pripraviti zakonodajo v smislu preprostejših in manj dragih postopkov zaposlovanja, kot pa svojo energijo usmerjati zgolj v boj za ali proti višjim plačam državnih uslužbencev.

Seveda se mnogim prižge rdeča luč in takoj pomislijo na zelo veliko državno dokapitalizacij bank. Lahko bi rekli, da je pot v pekel navadno tlakovana z dobrimi nameni in se ideje ECB kaj hitro sprevržejo v nočno moro iz leta 2013. A dejstvo neizbežno prihaja. Banke bodo morale postati spet banke. Torej opravljati funkcijo alokacije kapitala, kar po domače pomeni, odločati, komu posoditi denar na podlagi zaupanja v ekonomske predpostavke, in ne na podlagi osebnih in političnih dejavnikov.

Nekoč bo v bankah treba začeti upravljati tudi kompleksnejša orodja. Smrtni strah pred izvedenimi finančnimi inštrumenti (IFI) je za banke in potrošnike lahko izjemno drag. Če omenim samo en primer. Veselje, ki nastane z nižanjem mesečnega obroka posojila, lahko hitro zamenja skrb zaradi zvišanja obrestnih mer. Z uporabo IFI pa bi banka stranki lahko preprosto in poceni zaklenila najvišjo obrestno mero.

Primož Cencelj, CFA